Finančna kriza: Kako rešiti Slovenijo?

Udeleženci posveta o finančni krizi, ki je danes potekal v državnem svetu, so podali vrsto predlogov, kako naj Slovenija, ki tudi že čuti posledice svetovnih finančnih pretresov in spremljajočega gospodarskega upočasnjevanja, ukrepa.

"Situacija je zapletena, a če bomo iskali prave rešitve, lahko Slovenija iz nje izide tudi močnejša," je povedal državnozborski poslanec Matej Lahovnik, ki ga je mandatar za sestavo nove vlade Borut Pahor predlagal za novega gospodarskega ministra. Pri tem je Lahovnik kot osnovno dilemo omenil to, ali dati poudarek samo horizontalnim ukrepom, ki so jih vsi enako deležni, torej celotno gospodarstvo, ali pa tudi parcialno pogledati, kaj se bo dogajalo v posameznih sektorjih v prihodnosti.

Med ukrepi je na prvem mestu omenil razbremenitev gospodarstva, pri čemer je kot primer navedel investicijske olajšave. Poleg tega je izpostavil še pomembnost aktivne politike zaposlovanja, pospešitev gospodarske rasti z različnimi infrastrukturnimi projekti in kot vir sredstev zmanjšanje deleža izdatkov za obrambo. Dotaknil se je sicer tudi plačne reforme v javnem sektorju. "Po mojih podatkih je vlada porabila dodatno pol milijarde evrov za plače v javnem sektorju zato, da so vsi zdaj nezadovoljni. To je bil najslabše investiran denar," je povedal.

Slovenske banke so po Lahovnikovih besedah v precej boljši kondiciji kot drugod, nimajo na primer toliko t. i. okuženega premoženja, vendar pa tudi njih hromi nezaupanje v mednarodnem finančnem sektorju. Pri tem je Lahovnik kot največjo prednost Slovenije izpostavil to, da v preteklosti ni upoštevala nasvetov mednarodnih finančnih ustanov, češ da so slovenske banke premalo internacionalizirane in premalo uporabljajo izvedene finančne instrumente.

Mencinger: Slovenija zašla na krivo pot

Ekonomist Jože Mencinger je poudaril, da je slovenska ekonomska politika od samega začetka omogočala neko normalno in uravnoteženo rast, po letu 2004 pa je iz različnih razlogov Slovenija "zašla na krivo pot" s prehitro gospodarsko rastjo, ki je temeljila na tujih prihrankih.

Po njegovih besedah mora država v času aktualne krize poskušati reševati vsako podjetje. Socialni stroški propada podjetja so najbrž bistveno večji, kot pa bi bila državna pomoč, je pojasnil in dodal, da morajo tudi lastniki podjetij izkazati svojo odgovornost do družbe, v kateri živijo.

"Kriza se bo dotaknila vseh"

Bančno stran je med drugimi zastopal predsednik uprave Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) Matjaž Kovačič, ki je izpostavil nujnost tega, da vsi prispevajo svoj del truda in žrtve za rešitev nastale situacije, saj se bo kriza dotaknila vseh. Dosedanji ukrepi slovenske vlade so po njegovih besedah v tem trenutku ustrezni in zadostni, bodo pa v naslednjih dveh letih potrebni strukturni ukrepi države. Banke so pri tem dolžne, tako pravi Kovačič, zavarovati oziroma znižati prevelike izpostavljenosti in zagotoviti dovolj likvidnosti za ohranjanje zaupanja. Poleg tega je potrebno zavedanje, da je podporo realnemu sektorju treba nuditi tudi za ceno bistvenega znižanja kratkoročnih dobičkov bančnega sektorja. Najpomembnejše je namreč ohraniti zdrave gospodarske enote za čas po krizi.

Trgovci občutijo krizo

Posledice finančne krize sicer že občuti slovenska trgovina. Kot je povedal prvi mož Mercatorja Žiga Debeljak, se posledice čutijo v obliki upadanja zaupanja potrošnikov in zaupanja v trgovinski dejavnosti, strukture in obsega potrošnje, oteženega dostopa do dolgoročnih virov financiranja za nove projekte in povečanja stroškov financiranja ter povečevanja plačilne nediscipline v nabavno-prodajni verigi.

Trgovska podjetja se na to, tako pravi Debeljak, odzivajo s prilagoditvijo ponudbe spremembam v povpraševanju, omejitvijo investicijskih aktivnosti, stroškovno racionalizacijo in omejevanjem tveganj. Zmanjševanja števila zaposlenih zaenkrat ne načrtujejo, pač pa omejevanje novega zaposlovanja.

Gradbeni sektor: Čim prej premagati krč

Slovenski gradbeni sektor, kot je povedal Gašper Marc iz Primorja, zaradi finančne krize in posledičnih visokih obrestnih mer ter zaostrenih meril dostopa do finančnih virov doživlja upočasnjevanje uresničevanja investicij in zmanjševanje kupne moči ekonomskih subjektov. Pri tem je Marc izpostavil, da so še posebej nepremičninski projekti zelo odvisni od virov financiranja s strani bank.

Prva dama Vegrada Hilda Tovšak pa je poudarila, da je treba sedanji krč, ko vsi čakajo, kaj se bo zgodilo, čim prej premagati. Podjetja namreč ne morejo čakati. V Vegradu se na krizo prilagajajo z zniževanjem stroškov in iskanjem novih poslov doma in v tujini. Pri tem potrebujejo kakovostne bančne garancije, zato od bank pričakujejo, da jim vsaj ne spreminjajo pogojev zanje. Do odpuščanj bo sicer prišlo, če se bo zmanjšal obseg dela, kar pa bodo poskušali preprečiti, je še dejala Tovšakova in izpostavila pomen dialoga med realnim sektorjem, finančnim sektorjem, državo in sindikati.