'Fakulteta podaja le osnovno znanje, dodatno pa zahteva precej proaktivnosti'

Cilj projekta CEO za en mesec ter moje projektne naloge je predstaviti pogled milenijcev na zaposlitev: kaj nas motivira, kako nas pritegniti in nas pridobiti na svojo stran ter kako naj se Adecco odzove na prihajajoče spremembe na trgu dela.

Seveda me je zanimal pogled mojih bolj izkušenih kolegov, torej, kako oni gledajo na moje predloge za izboljšave. Ker več glav več ve, mi je njihova povratna informacija pomagala k večji kakovosti mojega zaključnega projekta, ki ga moram poslati v Švico. Neštetokrat ga moram pregledati in pretehtati, ko bo poslan, namreč ni več poti nazaj. Projekt pa je eden od pomembnih kriterijev izbora CEO-ja za en mesec na globalnem nivoju.

Z obiskovanjem različnih poslovnih enot in iz pogovorov s podjetji sem dojel, da je razkorak med kompetencami, zaželenimi s strani delodajalcev, in kompetencami, ki jih pridobimo tekom študija, ogromen. S tem imajo manj težav na naravoslovnih smereh, izstopa pa družboslovje. Tako kot sta za prepir potrebno vedno dva, tako tudi tu vzrok za nastalo neskladje na trgu dela ni le na strani podjetij niti samo na strani študentov. Da bi bili oboji zadovoljni, pa bo treba marsikaj spremeniti že v miselnosti.

Pa bom najprej naslovil stran študentov, saj je treba na začetku pomesti pred svojim pragom. Veliko študentov vzame delo, ki je najbolje plačano, ne glede na vrsto dela. Razlogi so različni in zavedam se, da ima marsikdo za to utemeljene razloge. V mislih imam predvsem tiste, ki študirajo določeno smer, pa dela v  »svoji panogi« zaradi nizke urne postavke ne želijo opravljati. S tem si delajo medvedjo uslugo, saj ne pridobivajo potrebnih kompetenc, nimajo vpogleda v dejansko stanje v poslovnem svetu ter ob zaključku študija težko prepričajo delodajalca, da jih vzame v službo.

Vsak študent se mora zavedati tudi, da fakulteta podaja le osnovno znanje, dodatno pa zahteva precej proaktivnosti. Obstajajo številni portali in spletne učilnice, ki ponujajo najnovejša znanja brezplačno. Potrebna sta le volja in čas, s tem pa boste delodajalcu dokazali tudi svojo samoinciativnost. Bodite aktivni in zbirajte izkušnje, saj vam bodo odprle nove priložnosti.

Na drugi strani pa imamo podjetja, ki bi lahko uvedla pripravništvo oziroma vajeništvo, kot ga poznajo npr. v Nemčiji in Švici. Skupina Adecco ga v določenih državah že izvaja v okviru projekta GAN (angl. Global Apprenticeship Network), vendar mora biti želja za to na obeh straneh. Seveda to od podjetij terja strošek za  usposabljanje zaposlenih za mentorstvo, torej za prenašanje znanja na mentoriranca, vendar je na dolgi rok to vsekakor potencialna zgodba o uspehu. S tem bi se podjetja izognila težavam razkoraka med kompetencami, mladi pa bi dobili priložnost za delo ter pridobili ustrezna znanja za uspešen preboj na trg dela.

Želim si in upam, da se bodo zadeve v Slovenije začele obračati v tej smeri, saj bomo s tem bolje reševali brezposelnost med mladimi na eni strani ter potrebo po kadru z ustreznimi kompetencami na drugi. Treba je le stopiti skupaj, si začrtati pot in začeti!