Evropska komisija Sloveniji v primerjavi z lani napoveduje upočasnitev rasti, ki pa bo bolj široko zasnovana. V primerjavi s februarjem je sicer napoved za letos izboljšala na 2,3 odstotka BDP, za prihodnje leto pa poslabšala na 2,1 odstotka BDP. Napoved za javnofinančni primanjkljaj v tem letu je enaka kot pozimi in jeseni - 2,9 odstotka BDP.
Po močni 2,6-odstotni rasti v lanskem letu se bo ta letos in prihodnje leto upočasnila. Fiskalni položaj vlade naj bi se postopno izboljšal, vendar bo javni dolg še naraščal, a počasneje. Tako povzema komisija napoved za Slovenijo.
V primerjavi s februarjem je komisija za letos napoved rasti v Sloveniji izboljšala za 0,5 odstotne točke, za leto 2016 pa jo je poslabšala za 0,2 odstotne točke. V obeh primerih so slovenske številke nad povprečjem v območju evra.
Gonilo rasti bodo tudi letos izvoz in javne naložbe, ki bodo v primerjavi z lanskim letom nekoliko šibkejši. Prispevek sicer še vedno dinamičnega izvoza k rasti se bo v prihodnjem letu še zmanjšal, ugotavlja komisija.
Bruselj v prihodnjih letih napoveduje povečanje zasebnih naložb ter krepitev tako zasebne kot javne potrošnje, ki naj bi se po petletnem padanju v prihodnjem letu močno okrepila.
Javne naložbe naj bi se leta 2016 občutno skrčile, bolj od pričakovanj, zlasti zaradi oslabljenega črpanja evropskih sredstev, ki je običajno na začetku novega finančnega okvira.
Napoved za javnofinančni primanjkljaj v tem letu je že tretjo napoved zapored enaka - 2,9 odstotka BDP. Tudi napoved za prihodnje leto je enaka kot pozimi - 2,8 odstotka BDP. Slovenija ga mora sicer letos znižati pod tri odstotke BDP.
Primanjkljaj, ki je bil v lanskem letu 4,9-odstoten, leto prej pa ob upoštevanju bančnih dokapitalizacij 14,9-odstoten, se tako zmanjšuje, a komisija opozarja na tveganje, ki ga predstavlja predvideno poplačilo varčevalcev Ljubljanske banke.
Komisija sicer v napovedi izpostavlja poslabšanje strukturnega primanjkljaja v lanskem letu za 0,3 odstotne točke. Letos naj bi se ta zmanjšal za 0,1 odstotne točke na 2,4 odstotka BDP, a v prihodnjem letu naj bi se znova povečal za 0,5 odstotne točke.
Javni dolg, ki je bil med letoma 2006 in 2010 v povprečju 28,6-odstoten, bo še naraščal. Letos se bo povzpel na 81,5 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa še za 0,2 odstotne točke. To je sicer še vedno bolje od povprečja v območju evra in EU. Proces privatizacije in zmanjšanje nakopičenih denarnih blažilcev sta lahko po oceni komisije pozitivna dejavnika pri gibanju javnega dolga v prihodnje, ki nista upoštevana pri spomladanski napovedi.
Brezposelnost se bo počasi zmanjševala. Letos na 9,4 odstotka, v prihodnjem letu še za 0,2 odstotne točke, kar je bolje od povprečja v območju evra.
Rast plač v zasebnem sektorju bo letos skromna, v javnem bo ostala omejena. V prihodnjem letu pa je po napovedi komisije pričakovati več pritiska na rast plač, še posebej v javnem sektorju in sektorjih, ki jih pokriva kolektivna pogodba o plačah.
Inflacija v Sloveniji je na zgodovinsko nizkih ravneh, letos bo po napovedi komisije 0,1-odstotna, v naslednjem letu pa 1,7-odstotna, kar je v povprečju oziroma nekoliko več od povprečja v območju evra.
KOMENTARJI (81)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.