Slovenija: Znižanje bonitetne ocene pretiran ukrep

Na petkovo znižanje bonitetnih ocen devetim članicam evroobmočja se je ostro odzvalo več evropskih članic. Nekatere, med njimi Italija, so izrazile odločenost nadaljevati reforme. V Španiji, Avstriji in Franciji so se okrepile kritike na račun vlad, kot prvi pa je svojo kritiko izrekel evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn, ki odločitev S&P obžaluje. Njegov hiter odziv potrjuje resnost razmer, saj se komisija doslej na odločitve bonitetnih hiš v glavnem ni želela odzivati.

"Potem ko smo preverili, da tokrat ne gre za nesrečo, obžalujem neprimerno odločitev glede bonitetne ocene več držav v evroobmočju, ki jo je danes sprejela bonitetna hiša Standard & Poor's, in to v času, ko evroobmočje na vseh frontah odločno ukrepa v odzivanju na krizo," je poudaril Rehn.

Rehn je dejal, da si evroobmočje z ukrepanjem prizadeva za potrebno fiskalno konsolidacijo in strukturne reforme v članicah Unije, rešuje ranljivost bančnega sektorja ter krepi mehanizme za zaščito evra in gospodarsko upravljanje. "Nedavne odločitve EU, skupaj z ukrepanjem Evropske centralne banke, so ključne za rahljanje napetosti na trgu državnih obveznic," je menil komisar.

Poleg tega je Rehn spomnil, da komisija vztrajno poziva h krepitvi mehanizmov za zaščito evra, tako pri obsegu njihovih dejavnosti kot pri sredstvih. Ustreznost vrednosti začasnega in stalnega mehanizma, sedaj določena pri 500 milijardah evrov, bo preučena do marca letos. Da je S&P znižal bonitetne ocene prav v času, ko Unija zaostruje proračunska pravila, je presenetilo tudi evropskega komisarja za notranji trg Michela Barnierja.

Slovenija: Znižanje bonitetne ocene pretirano

Na novico o znižanju bonitetne ocene se je odzvala tudi Slovenija. "Znižanje bonitetne ocene ne samo Sloveniji, temveč tudi še osmim evropskim državam, se nam zdi pretirano in ne upošteva vseh doslej izvedenih ukrepov tako na ravni EU kot tudi v Sloveniji," so poudarili na ministrstvu za finance. Kot so dejali, obžalujejo, da bonitetna hiša S&P ne upošteva vseh naporov voditeljev držav z evrom in ECB za preprečitev nadaljnje krize. "Slovenija navkljub sestavljanju nove vlade izvaja vse ukrepe, ki so potrebni za stabilizacijo javnih financ," so dejali.

Na ministrstvu pričakujejo, da bo tudi nova vlada nadaljevala oziroma okrepila javnofinančno konsolidacijo med letoma 2012 in 2013, ko naj bi Slovenija skladno s programom stabilnosti znižala primanjkljaj pod tri odstotke ter izvedla vse potrebne strukturne reforme, na nujnost sprejema katerih je v preteklosti večkrat opozarjala vlada.

Na odločitev S&P se je odzval tudi premier Borut Pahor, ki meni, da je dvom v upravičenost odločitve v bistvu nepomemben, saj se bo upravičenost pokazala v naslednjih dneh in tednih v odzivu finančnih trgov. Kot pravi, je pri mnenju bonitetnih hiš v primeru Slovenije odločilen zastoj reform in podaljševanje procesa oblikovanja nove vlade.

Nižanje ocen močno odmeva v Franciji

Francoski premier Francois Fillon je poudaril, da je bilo znižanje bonitetne ocene pričakovano in da ga ne bi smeli "niti dramatizirati niti podcenjevati". Ob tem je izrazil prepričanje, da je francoska vlada sprejela zadostne ukrepe za zmanjšanje dolga, a je dopustil tudi možnost prilagoditve proračuna, če bi se to izkazalo za potrebno.

Fillon je zagotovil, da ni "nobenega razloga" za spremembo v odnosih med Francijo in Nemčijo, potem ko so prvi znižali bonitetno oceno, druga pa jo je ohranila.

V bran Franciji se je postavil tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. "Francija je na pravi poti," je poudaril. S finančnega ministrstva v Berlinu so v petek zvečer še sporočili, da bo načrtovani fiskalni pakt stabiliziral javne finance držav evroobmočja ter pripomogel k obnovitvi in ohranitvi zaupanja trgov.

V Rimu bodo nadaljevali reforme

Iz Rima pa so sporočili, da so po znižanju bonitetne ocene še bolj odločeni nadaljevati reforme v boju proti dolžniški krizi. Vlada naj bi si tako še bolj prizadevala uravnotežiti proračun ter izvesti strukturne reforme in ukrepe za okrepitev rasti. Kot so pojasnili po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa, S&P ni upošteval prizadevanj vlade za izboljšanje finančnega stanja države. Da ocena bonitetne hiše ne odraža realne slike, so prepričane tudi portugalske oblasti.

Merklovo odločitev ni presenetila

Nemška kanclerka Angela Merkel pa meni, da znižanje bonitetnih ocen članicam evroobmočja predstavlja "dodaten pritisk, da je treba proračune v teh državah kmalu znova postaviti na noge". "Zdaj moramo čim prej uresničiti fiskalni pakt," je dejala Merklova, ki je odločitev S&P sicer ni presenetila. Ob tem je poudarila, da se je za znižanje bonitetnih ocen odločila le ena od treh vodilnih bonitetnih agencij

Avstrija bi omejitev dolga zapisala v ustavo

V Avstriji se je vlada po znižanju bonitetne ocene znova zavzela za to, da bi omejitev dolga zapisali v ustavo. Kot je preko družbenega omrežja Facebook sporočil avstrijski kancler Werner Faymann, je zdaj pomembneje kot kadar koli, da v to privoli tudi opozicija. Faymann in podkancler Michael Spindelegger sta sicer odločitev bonitetne agencije v petek označila za "nerazumljivo".

Predsednik avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Heinz-Christian Strache je odgovornost za znižanje ocene Avstrije pripisal Faymannovi vladi. "Če se zvezni kancler Werner Faymann in vicekancler Michael Spindelegger v prvem odzivu na dogajanje ne moreta odzvati drugače kot z izrazom svojega 'nestrinjanja', je skrajni čas za konec njune vladavine," je poudaril Strache.

Španija se poteze "zaveda"

Konservativna vlada novega španskega premierja Mariana Rajoya je v odzivu sporočila, da se poteze S&P "zaveda". Rajoyeva vlada sicer meni, da je za to kriva prejšnja vlada socialističnega premierja Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera, saj je Rajoyeva vlada na oblast prišla šele 21. decembra, poročajo španski mediji, ki se sklicujejo na neimenovan vir na španskem finančnem ministrstvu.

Evropski domino efekt le ne bo tako hud?

Petkova odločitev bonitetne hiše S&P po mnenju analitikov ne bo imela večjih posledic na finančne trge. Vlagatelji so imeli namreč dovolj časa, da so se na to pripravili, saj je S&P z znižanjem 15 članicam območja evra zagrozil že decembra.

Italija je v petek s prodajo državnih obveznic uspešno zbrala 4,75 milijarde evrov, obrestne mere pa so se v primerjavi z zadnjimi podobnimi izdajami znižale. Italija je bila zadovoljna tudi s četrtkovo avkcijo obveznic, prodaja državnih obveznic pa je bila ta dan uspešna tudi v Španiji.

Evropske borze in newyorški Wall Street so sicer petkovo trgovanje v luči znižanja – S&P je odločitev sicer sporočil po zaprtju borz – sklenile s padci. Vendar pa so bili padci precej manjši kot poleti in jeseni, ko je evropska dolžniška kriza začela vznemirjati trge.

Bolj kritični so do znižanja bonitetne ocene Franciji, saj bo na preizkušnji začasni evropski mehanizem za zagotavljanje stabilnosti v območju evra – ta je namreč tako močan, kot so države, ki vanj prispevajo, in Francija je za Nemčijo druga največja vplačevalka. Sklad utegne zaradi tega za posojila plačevati višje obrestne mere, zaradi česar bi višje obresti lahko plačevale tudi države, ki črpajo iz tega mehanizma.

Analitiki so sicer pojasnili, da so nove evropske vlade, potem ko je S&P decembra zagrozil z znižanjem, opravile bistvene spremembe za krotitev dolžniških težav. Zaradi varčevalnih ukrepov v Italiji in Španiji so vlagatelji bolj pripravljeni kupovati njihove državne obveznice, kar je povzročilo tudi padec obrestnih mer.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!