Za javna dela želi še 14 milijonov

V tretji četrtini 2014 se povprečna stopnja prostih delovnih mest v Evropski uniji po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat ni bistveno spremenila v primerjavi s prejšnjima četrtinama. V drugem letošnjem četrtletju je bila 1,6-odstotna, kar je enako kot v prvem trimesečju, glede na leto 2013 pa je 0,2 odstotka več delovnih mest. V Sloveniji je bila stopnja prostih delovnih mest v tretjem četrtletju 0,7-odstotna, kar je nespremenjeno tako glede na četrtletji poprej kot tudi glede na enako obdobje lani.

Po podatkih slovenskega statističnega urada je bilo v tretjem četrtletju 2014 okoli 4500 prostih delovnih mest in nekaj več kot 678.800 zasedenih delovnih mest. Število prostih delovnih mest se je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem zmanjšalo za 51, število zasedenih delovnih mest pa povečalo za nekaj več kot 2400, vendar so bile spremembe premajhne, da bi vplivale tudi na stopnjo prostih delovnih mest. Pri delodajalcih z deset ali več zaposlenimi osebami je stopnja prostih delovnih mest prav tako ostala enaka kot v prejšnjem četrtletju - pol odstotka.

V tretjem četrtletju lanskega leta je bilo napovedanih nekaj več kot 4500 prostih delovnih mest, kar je 51 delovnih mest manj, kot jih je bilo v prejšnjem četrtletju, in za skoraj 169 manj, kot jih je bilo prejšnje leto v istem četrtletju. Od vseh napovedanih prostih delovnih mest jih je bilo 58,9 odstotka pri delodajalcih z 10 ali več zaposlenimi osebami.

Po besedah ministrice za delo Anje Kopač Mrak so lani zagotovili precejšnja sredstva, da so v javna dela vključili okoli 7000 brezposelnih, kar je skoraj 2000 več vključitev več kot leta 2013. "Število vključitev želimo ohraniti tudi v letošnjem letu, vendar nam ta trenutek za to zmanjka 14 milijonov evrov. Trenutno imamo na voljo 25 milijonov evrov, kar zadošča za okoli 4500 javnih del," je sporočila. Prepričana je, da so javna dela zaradi stanja na trgu dela ter nujno potrebne socialne in delovne vključenosti zelo pomemben del aktivne politike zaposlovanja, "saj je bolje, da so ljudje vključeni in delajo, kot pa da obstanejo na zavodu za zaposlovanje". Kljub zaostreni finančni situaciji verjame, da bo za zagotovitev dodatnih sredstev imela tudi razumevanje in podporo kolegov v vladi.

Največje povpraševanje v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih

Največ prostih delovnih mest je bilo tudi v Sloveniji tokrat napovedanih v gradbeništvu, in sicer skoraj 900, in v predelovalnih dejavnostih - malenkost več kot 850. V drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih je bilo tokrat napovedanih 560 prostih delovnih mest. Sem se med drugim uvrščajo tudi agencije za posredovanje delovne sile, kjer je fluktuacija delavcev praviloma večja kot povprečno v Sloveniji. Zato je tudi povpraševanje po delovni sili v tudi nekoliko večje kot v drugih.

V tretjem četrtletju 2014 je bilo zasedenih povprečno okoli 678.800 delovnih mest ali za okoli 2400 več kot v prejšnjem četrtletju. V primerjavi s tretjim četrtletjem prejšnjega leta se je število zasedenih delovnih mest, iz katerega so izločeni vplivi koledarja, prav tako povečalo za skoraj 5460, najizraziteje v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 4320), v predelovalnih dejavnostih (za 725) ter v dejavnosti prometa in skladiščenja (za skoraj 660).

Najvišja stopnja prostih delovnih mest je v Nemčiji

Najvišje stopnje prostih delovnih mest so imele Nemčija (2,7 odstotka), Malta (2,5 odstotka) ter Belgija in Velika Britanija (obe 2,4 odstotka), najnižji pa sta bili stopnji na Cipru in v Latviji (obe 0,4 odstotka). Stopnja prostih delovnih mest se je na letni ravni zvišala v 16 evropskih državah, nespremenjena je bila v šestih, padla pa v petih. Največje zvišanje so zabeležile Malta (pol odstotne točke) ter Češka, Nemčija in Velika Britanija (vse za 0,4 odstotne točke). Največji padec je bil v Španiji in Litvi (za 0,2 odstotne točke).