Udeleženci današnje javne tribune GZS so iskali odgovore na vprašanje, koliko novih delovnih mest lahko ustvari Slovenija. Enotnega odgovora niso podali, so pa soglašali s tem, da se mora politika poenotiti, prevzeti odgovornost in ukrepati. Razprava je sicer znova pokazala razdeljenost gospodarstva, politike in sindikatov pri vprašanju, kako in kje ukrepati.
Vlada ocenjuje, da bi lahko v Sloveniji do leta 2020 ustvarili 60.000 novih delovnih mest. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Janko Burgar je ob tem opozoril, da "resnično potrebujemo drugačno javno upravo". Postati mora bolj kompetentna, strokovnost pa mora v njej končno nekaj veljati, je dejal.
Branko Žibret iz družbe AT Kearney potencial novih delovnih mest Slovenije ocenjuje na 100.000. Med glavnimi ovirami za to je navedel pomanjkanje znanja in usposobljenosti, potrebujemo pa tudi konsistenten gospodarski program.
Umanotera: Lahko ustvarimo več kot 200.000 zelenih delovnih mest
Renata Karba iz nevladne organizacije Umanotera meni, da lahko ustvarimo več kot 200.000 zelenih delovnih mest, od tega od 80.000 do 90.000 novih. "Vsa nova delovna mesta potrebujejo močno podporno okolje, zelena niso pri tem nobena izjema," je opozorila. Kot pravi, se morata država in družba odločiti, v katero smer se bosta razvijali, saj ne moremo ustvariti podpornega okolja za vsak razvojni model.
Izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za zakonodajo in politike Alenka Avberšek se je strinjala, da je pogoj za konkurenčnost usmerjenost v zeleno in pametno. "To je paradigma, ki ji moramo podrejati vse razvojne načrte," je dejala.
Na GZS sicer ocenjujejo, da bi lahko v Sloveniji ustvarili 118.000 novih delovnih mest, od tega 45.000 trajnih, 73.000 pa vezanih na investicijske projekte. Predsednik GZS Samo Hribar Milič je poudaril, da za to oceno stojijo konkretne številke, vprašanje pa je, kako bomo ambiciozni, da bi to dosegli. Če izvoz povečamo za milijardo evrov, je to 10.000 delovnih mest, je navedel.
Ob tem je opozoril, da bo treba tudi v Sloveniji "marsikaj prodati" in v državo spustiti tuje investitorje, saj s zadolževanjem sami sebi kopljemo jamo. Prepričan je, da je finančnih virov v Evropi in globalnem svetu v tem trenutku več kot dovolj in da bodo tudi slovenske banke že čez dve leti spet hodile "od enega do drugega in jih prosile, vzemite kak kredit". Tudi Žibret se je strinjal, da se denarja zunaj tako poceni, kot se ga da dobiti zdaj, še ni dalo dobiti.
Razprava se je razživela, ko so se vanjo vključili obiskovalci - govorcem so prisluhnili tako predstavniki politike, delodajalcev kot tudi sindikatov, nato pa so predstavili svoje mnenje, pri čemer se je znova pokazalo, kako različni so njihovi pogledi in kako malo je bilo narejenega v zadnjih letih, da bi jih zbližali oz. poenotili.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije Igor Antauer meni, da je potencial novih delovnih mest v malem gospodarstvu, ki ga GZS ocenjuje na 10.000, še večji, a je velik problem v zaposlitvenem krču. Obrtniki ne zaposlujejo, ker ne vedo, ali bodo naslednji dan še imeli posel, postopki pri odpuščanjih pa so zanje prezapleteni. "Zaposlitveni krč je tu ogromen," je dejal.
Najprej plače, nato potrošnja
Predsednik Konfederacije novih sindikatov Slovenije Neodvisnost (KNSS) Drago Lombar je po drugi strani opozoril, da je pomembna struktura plač. "Brez domačega trošenja ne bo uspeha. V Sloveniji je od 800.000 do 900.000 zaposlenih. Če je že več kot 300.000 ljudi na pragu revščine in če je nekje 150.000 ljudi, ki malo presegajo ta prag, kje je potem ta kapital, od katerega vi pričakujete, da ga boste potegnili iz žepa? Dokler ne zaženemo svojega gospodarstva in ne zagotovimo ustreznih plač, je zelo težko pričakovati prvi preboj," je prepričan.
Ni političnega konsenza za reševanje težav
In kaj na to poreče politika? Poslanka SDS Romana Tomc, ki je bila na nedavnih evropskih volitvah izvoljena za evropsko poslanko, je spomnila, da že leta ponavljamo, kaj je naš problem in kaj je naš cilj. To so nova delovna mesta, med ovirami pa se denimo pojavlja zbirokratiziranost. "Ne vemo pa, kakšne so rešitve. Imamo en kup izzivov, ki jih bomo morali rešiti, ni pa konsenza, kako," je dejala.
Med izzivi sama vidi pokojninsko reformo ter ukrepe na področju delovne zakonodaje, sanacije bank in korporativnega upravljanja. Velika odgovornost po njenem mnenju leži na politikih, ki morajo doseči konsenz, da bomo šli naprej po približno isti poti. "Imamo različne poglede, a pot mora biti približno ista," je dejala. Kot pravi, se morajo med seboj dogovoriti tudi socialni partnerji.
Stanko Stepišnik, nekdanji gospodarski minister, zdaj poslanec PS, je ponovil večkrat izraženo stališče, da je pomembna dodana vrednost, s katero se v Sloveniji po njegovem mnenju premalo ukvarjamo. "Če v Sloveniji za en odstotek povečamo dodano vrednost, prinesemo več kot 200 milijonov evrov v državni proračun. Znanja je v Sloveniji več kot v Avstriji, dodana vrednost je pa trikrat nižja," je dejal in pozval k hitrejšemu prenosu znanja v gospodarstvo in proizvodnjo.
Sporočilo politikom: Nehajte se kregati!
Žibret je ob tem opozoril, da moramo določiti smer razvoja in doseči kritično maso soglasja ter ljudi okoli njega, pri čemer nastopi "problem dogovarjanja v Sloveniji". Politikom, ki bodo morali po njegovem mnenju prevzeti odgovornost, je zato poslal jasno sporočilo: "Nehajte se kregati. Drugega vam ne znam povedati."
KOMENTARJI (107)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.