Razprava o davčni reformi v Sloveniji na blejskem mednarodnem akademskem forumu je pokazala velike razlike med zagovorniki in nasprotniki predlaganih vladnih reform. Zagovorniki so kot najboljši možni davčni sistem izpostavili enotno davčno stopnjo, njeni kritiki pa so predlagali alternativne rešitve z nekoliko spremenjenim obstoječim sistemom naraščajočih davčnih stopenj. Te bi po njihovem mnenju izboljšale gospodarsko rast in blaginjo, medtem ko bi bil učinek enotne davčne stopnje ravno nasproten.
Učinke in posledice davčne reforme je treba dobro preučiti, je prepričan Damjan Kozamernik iz Banke Slovenija, ki ugotavlja, kakšna bi bila učinkovitost različnih davčnih reform v Sloveniji. Glede na njegove dosedanje ugotovitve so režimi enotne davčne stopnje slabši glede blaginjo v primerjavi z režimi z naraščajočo davčno stopnjo. Tako Kozamernik predvideva: "Uvedba enotne davčne stopnje se bo izkazala za slabšo glede blaginje in pa pogosto tudi glede produkcije in porabe v primerjavi s konkurenco."
Tako Kozamernik predlaga, da bi uvedli le nekatere reforme obstoječega sistema naraščajočih davčnih stopnje. Podobno razmišlja tudi Gonzalo Caprirolo z ministrstva za finance, ki meni, da je potrebno graditi na tistem, kar Slovenija že ima.
Vlada je predlagala zelo ambiciozne reforme, ampak jih je potrebno dobro preučiti, je svetoval Caprirolo. Pojasnil je, da je glede produktivnosti in rasti bruto domačega proizvoda je Slovenija uspešna. Najbolj zaskrbljujoče pa je staranje prebivalstva. Problem je tudi v brezposelnosti neizobražene delovne sile in pomanjkanje visoko usposobljene delovne sile, na kar se je potrebno osredotočiti. Tako je glavni izziv povečati stopnjo izobrazbe, usposabljanja in raziskave.
Namen predlagane davčne reforme je razbremeniti gospodarstvo in povečati konkurenčnost. Tako bi sedanji sistem naraščajoče davčne stopnje zamenjala 20-odstotna enotna davčna stopnja. To naj bi zmanjšalo stroške dela in zmanjšalo ceno visoko usposobljenih delavcev. Da bi zagotovili, da ne bi bilo spremembe pri prihodkih od davkov, pa bi zvišali davek na dodano vrednost prav tako na enotno stopnjo 20 odstotkov.
Učinek enotne davčne stopnje bo predvsem redistribucija davčne obremenitve. Ta se bo povečala za posameznike s plačo nižjo od slovenskega povprečja. To bi povečalo neenakosti pri distribuciji prihodkov in obstoječi slovenski socialni model bi bil porušen, je opozoril Caprirolo in dodal, da bi kratkoročno reforma prizadela še sektor trgovine in industrije z manj usposobljenimi delavci. "Stroške dela za delodajalce pa se verjetno z reformo ne bi spremenili, tako da ne bi bilo nobenih konkurenčnih pridobitev," meni Caprirolo, ki je ob zaključku dodal, da ne bi smeli iskati razlogov za opravičljivost predlagane reforme, pač pa nepristransko ugotoviti, kakšna reforma bi bila najboljša.
"V naši državi je zelo pomembno, da se odpremo razpravi in raziščemo vse dimenzije tako kompleksne tematike, kot je davčna reforma in še posebej celovita ekonomska reforma," je ob današnjem zaključku dvodnevnega foruma, ki ga je organiziral Center za razvoj financ, poudaril minister za finance Andrej Bajuk. Ob tem je dodal, da so se na forumu, ki predstavlja prvo tovrstno javno razpravo o predlogu pomembne reforme, odprla številna vprašanja.
