ECB namerava do konca septembra 2016 mesečno odkupiti za 60 milijard evrov obveznic

Evropska centralna banka (ECB) je skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami v območju evra dopoldne začela odkupovati obveznice držav in drugih institucij, so prek Twitterja sporočili iz Frankfurta. Tako je zagnala program t. i. kvantitativnega sproščanja, ki ga je napovedala januarja. V Frankfurtu pričakujejo, da bodo s tem preprečili zdrs območja evra v škodljivo deflacijsko spiralo in spodbudili gospodarsko rast.

ECB namerava do konca septembra 2016 mesečno odkupiti za 60 milijard evrov obveznic v evrih, kar skupaj znese 1140 milijard evrov. To vključuje tudi programa odkupovanja kritih obveznic centralnih in poslovnih bank ter finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem, ki ju je ECB sprožila lani.

Predsednik ECB Mario Draghi sicer poudarja, da bo ECB, če bo treba, obveznice odkupovala tudi dlje, in sicer do takrat, dokler ne bo videla vzdržne prilagoditve ravni inflacije, ki bo skladna s srednjeročnim ciljem ECB. To je inflacija blizu, a nekoliko pod dvema odstotkoma.

Obresti na slovenske papirje pod 0,90 odstotka

Donos na desetletne obveznice več evrskih držav se ob tem znižuje. Obresti na slovenske obveznice na sekundarnem trgu so do 12.30 prvič upadle pod 0,90 odstotka.

Donos do dospelosti slovenskih desetletnih obveznic z zapadlostjo septembra 2024 je na elektronski borzi MTS danes upadel za 0,03 odstotka na 0,89 odstotka. Gre za za novo najnižjo raven slovenskega zadolževanja od vstopa Slovenije v območje evra.

Zahtevani donos na desetletne nemške obveznice, ki bodo zapadle februarja 2025, je ob tem času znašal 0,34 odstotka, kar je 0,03 odstotne točke pod izhodiščem. Pribitek slovenskih obveznic na 10-letne nemške obveznice, ki veljajo za referenčne v območju evra, tako trenutno znaša 0,55 odstotne točke.

Upada denimo tudi zahtevana donosnost na desetletne državne dolžniške papirje Francije, Belgije, Finske, Nizozemske, Avstrije, Irske.

Bodo slovenske banke za?

Banka Slovenije bo lahko mesečno od bank in drugih finančnih ustanov odkupila do 294 milijonov evrov obveznic. Vprašanje pa je, v kolikšni meri bodo (podržavljene) slovenske banke, ki težav z likvidnostjo nimajo, lastništvo državnih obveznic pa jim prinaša precejšnje prihodke, za ta ukrep zainteresirane.

Ekonomist Mojmir Mrak je nedavno ocenil, da v Sloveniji od ukrepa kvantitativnega sproščanja ni mogoče pričakovati veliko, saj se je cena zadolževanja v zadnjih mesecih že močno znižala, zato prostora za nadaljnje znižanje ni več veliko, glavni problem za financiranje realnega sektorja pa že danes ni likvidnost bank, temveč njegova še vedno visoka zadolženost.