Gospodarstvo

Draghi: ECB je sprejela zelo velik ukrep, zdaj pa je na vladah, da sprejmejo strukturne reforme

Frankfurt, 22. 01. 2015 07.26 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Avtor

STA

ECB se je odločila sprožiti program t. i. kvantitativnega sproščanja, v okviru katerega bo do konca septembra 2016 mesečno odkupila za 60 milijard evrov obveznic držav in podjetij, je napovedal predsednik ECB Mario Draghi.

Vse oči so bile danes uprte v predsednika osrednje denarne ustanove v območju evra Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija, ki je na novinarski konferenci napovedal ukrep t. i. kvantitativnega sproščanja. Gre za obsežno odkupovanje obveznic po vzoru nekaterih tujih centralnih bank, kot je ameriška Federal Reserve.

PREBERITE ŠE: Kaj sploh pomeni kvantitativno sproščanje?

ECB se je danes torej odločila sprožiti program, v okviru katerega bo do konca septembra 2016 mesečno odkupila za 60 milijard evrov obveznic držav in podjetij, je napovedal Draghi.

Po napovedi kvantitativnega sproščanja je začel evro padati, na rekordno nizke ravni pa se spuščajo tudi zahtevani donosi na obveznice najranljivejših članic območja evra.

Spomnil je, da je gospodarska rast v območju evra šibka in da jo med drugim ovira visoka stopnja brezposelnosti. Čeprav obstaja tveganje za dodatno poslabšanje razmer, Draghi meni, da bi se morala po danes napovedih ukrepih zmanjšati.

Program kvantitativnega sproščanja bo vključeval tudi programa odkupovanja kritih obveznic centralnih in poslovnih bank ter finančne instrumente, zavarovane s premoženjem. Ta programa je ECB sprožila lani, ECB pa je do 16. januarja odkupila za okoli 33,1 milijarde evrov kritih obveznic, zavarovanih finančnih instrumentov pa za 2,1 milijarde evrov. Zaradi teh ukrepov so del skupnega paketa tudi obveznice podjetij.

Nakupe bodo izvajali na podlagi deleža nacionalnih centralnih bank v kapitalu ECB, za države, ki so v programu mednarodne finančne pomoči EU in Mednarodnega denarnega sklada, pa bodo veljali določeni dodatni kriteriji, je pojasnil Draghi.

Draghi je prepričan, da bo program kvantitativnega sproščanja banke spodbudil k dodatnemu kreditiranju, pomembno sporočilo pa je poslal tudi državam članicam. "Kaj lahko naredi monetarna politika? Lahko ustvari podlago za rast. A da se rast pospeši, potrebujete investicije, za investicije potrebujete zaupanje, za to pa strukturne reforme. ECB je danes sprejela zelo velik ukrep, zdaj pa je na vladah, da sprejmejo strukturne reforme. Več kot naredijo, bolj bo naša monetarna politika učinkovita," je dejal.

Svet se je odločil tudi, da spremeni ceno šestih preostalih ciljno usmerjenih dolgoročnih operacij refinanciranja (TLTRO), tako da bo obrestna mera enaka meri na glavni operaciji refinanciranja v tistem času. Pribitek v višini 0,10 odstotne točke se odpravlja.

ECB naj ostane prilagodljiva, države pa pospešijo reforme, poziva šef evroskupine

Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je ECB v Davosu pozval, naj ohrani ohlapno monetarno politiko, da bi spodbudila evrsko gospodarstvo. A dolžan ni ostal niti državam članicam - pozval jih je, naj pospešijo reforme, česar ECB ne more narediti namesto njih.

Pri tem je posebej izpostavil Francijo in Italijo. "Trenutni vladi v Franciji in Italiji sta veliko bolj ambiciozni, kar se tiče reform, ki pa jih je še vedno treba izpeljati," je dejal Dijsselbloem, sicer tudi nizozemski finančni minister.

"Ne glede na to, kar stori ECB, si ne moremo oddahniti. Resnično moramo pospešiti delo in naša gospodarstva narediti bolj konkurenčna. ECB tega ne more narediti namesto nas. Lahko nam dajo več časa, lahko nekoliko zmanjšajo pritisk, lahko so prilagodljivi, vendar ne morejo izboljšati konkurenčnosti Evrope," je opozoril.

Merklova: Ukrepi ECB Evrope ne smejo odvrniti od reform

Ukrepi ECB evropskih voditeljev ne smejo odvrniti od reform, pa je še pred razglasitvijo kvantitativnega sproščanja ECB na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejala nemška kanclerka Angela Merkel. "Ne glede na to, kaj bo storila ECB, morajo politiki nadaljevati z reformami," je dejala.

"Evropa se še naprej sooča z velikimi izzivi. Veliko smo govorili o krizi, ki smo jo nekako obvladali, vendar pa še vedno niso na varnem," je evropske voditelje v Davosu pozvala Merklova.

Svet Evropske centralne banke (ECB) je ključno obrestno mero na današnjem prvem zasedanju v letošnjem letu ohranil pri 0,05 odstotka, kar ni posebno presenečenje.

Drugi ukrepi niso prinesli učinkov

ECB je v boju proti deflaciji in šibki rasti lani že sprejela več ukrepov, tudi nekonvencionalnih, ki pa (še) niso dali večjega učinka. Pred koncem leta so zato že razpravljali o možnosti kvantitativnega sproščanja, a so želeli še malo počakati in videti, kakšen učinek bodo imeli doslej sprejeti ukrepi. Ali bo novi ukrep deloval, je drugo vprašanje, ki ostaja odprto.

Nacionalne centralne banke naj bi na trgu kupovale samo obveznice lastnih držav, ki naj bi zanje tudi jamčile. V Frankfurtu naj bi želeli s tem pomiriti Nemčijo, ki ima glede kvantitativnega sproščanja številne pomisleke, češ da je to dejansko dovoljenje za "tiskanje" denarja in reševanje zadolženih držav, ki ni skladno z mandatom ECB.

Te strahove je pred dnevi pomirilo Sodišče EU, ki je ocenilo, da je bil program odkupovanja obveznic Outright Monetary Transactions (OMT), ki ga je ECB napovedala leta 2012, a nikoli izvedla, legitimen in v skladu z denarno politiko.

Kronologija sprejemanja najpomembnejših ukrepov na vrhuncu evrske krize

Maj 2010	ECB se je odločila za odkupovanje državnih in zasebnih obveznic v območju evra.
Avgust 2011	ECB je nadaljevala z odkupovanjem državnih obveznic ranljivih članic območja evra na sekundarnem trgu.
November 2011	Položaj predsednika ECB je prevzel Italijan Mario Draghi, ki je nasledil Jeana-Clauda Tricheta.
December 2011	ECB je znižala ključno obrestno mero na en odstotek, potrdila je dve 36-mesečni operaciji refinanciranja v neomejenem obsegu in po fiksni obrestni meri ter razširila nabor zavarovanj za posojila ECB.
December 2011	ECB je 523 bankam v območju evra potrdila za 489 milijard evrov posojil, to je največja kreditna injekcija ECB v bančni sistem v 13 letih obstoja evra.
Februar 2012	ECB je v okviru operacije LTRO 800 bankam potrdila za 529,5 milijarde evrov posojil z nizko obrestno mero.
Julij 2012	ECB je ključno obrestno mero znižala na 0,75 odstotka, s čimer je prvič v več kot 13-letni zgodovini območja evra padla pod raven enega odstotka.
September 2012	ECB je določila podrobnosti posega na trgu državnih obveznic.
Maj 2013	ECB je ključno obrestno mero znižala na 0,5 odstotka.
November 2013	ECB je ključno obrestno mero znižala na 0,25 odstotka.
Junij 2014	ECB je ključno obrestno mero znižala na 0,15 odstotka, obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti pa je zdrsnila v negativno območje, na minus 0,10 odstotka, kar je bil prvi takšen primer pri kakšni pomembnejši centralni banki.
September 2014	ECB je ključno obrestno mero znižala na 0,05 odstotka, obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti pa na minus 0,20 odstotka.
September 2014	ECB je v sklopu operacij TLTRO izvedla prvo od osmih avkcij za ugodna posojila bankam.
Oktober 2014	ECB in Evropska bančna agencija sta objavili rezultate stresnih testov v 130 pomembnih bankah v območju evra in sodelujočih državah EU.
Oktober/november 2014	ECB je začela kupovati krite obveznice centralnih in poslovnih bank ter finančne instrumente, zavarovane s premoženjem, npr. hipoteke in avtomobilska posojila.
November 2014	ECB je prevzela neposredni nadzor nad sistemsko pomembnimi bankami v območju evra.
December 2014	ECB je v okviru operacij TLTRO izvedla drugo avkcijo, na katerih je 306 bank dobilo za 129,8 milijarde evrov posojil, od tega slovenske za 630,9 milijona evrov.
Januar 2015	ECB je napovedala program t. i. kvantitativnega sproščanja oz. obsežnega kupovanja obveznic.