Presenetljiva poteza ECB: ključno obrestno mero znižali na 0,05 odstotka

Svet Evropske centralne banke (ECB) je ključno obrestno mero danes nepričakovano znižal za 0,10 odstotne točke na 0,05 odstotka, kar je nova rekordno nizka raven. Čeprav so analitiki pričakovali, da bo prvi mož ECB Mario Draghi nakazal možnost novih ukrepov v boju proti deflaciji in šibkemu okrevanju, te poteze v zadnjih dneh ni omenjal nihče.

Svet ECB je znižal tudi obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti, in sicer za 0,10 odstotne točke na minus 0,20 odstotka, in obrestno mero za mejno posojanje, prav tako za 0,10 odstotne točke na 0,30 odstotka.

ECB je že junija sprejela paket ukrepov za oživitev gospodarstva in ustavitev padanja inflacije, med drugim je znižala ključno obrestno mero na rekordno nizkih 0,15 odstotka in sprejela nove ciljno usmerjene dolgoročne operacije refinanciranja (TLTRO).

Pritisk na ECB, naj znova poseže na trg

Ker se inflacija še kar znižuje, se je okrepil pritisk na ECB, naj znova poseže na trg. Strah, da bi območje evra zdrsnilo v škodljivo deflacijsko spiralo, je namreč vse večji.

Analitiki so zato pričakovali, da bo Draghi danes nakazal načrte t.i. kvantitativnega sproščanja oz. obsežnega odkupovanja državnih obveznic po vzoru nekaterih drugih centralnih bank, kot je ameriška Federal Reserve, predstavil pa naj bi tudi več podrobnosti o programu odkupovanja finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem, ki so ga napovedali junija.

Ker se je svet ECB odločil za presenetljivo potezo - novo znižanje ključne obrestne mere - ni jasno, ali gre na novinarski konferenci po seji sveta pričakovati tudi napoved morebitnih dodatnih ukrepov.

Avgusta so se cene življenjskih potrebščin v območju evra zvišale za 0,3 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj kot julija in najnižja raven v skoraj petih letih. Skrbi tudi šibko okrevanje - bruto domači proizvod v območju evra je v drugem letošnjem četrtletju glede na prejšnje trimesečje ostal nespremenjen, na letni ravni pa je zabeležil 0,7-odstotno gospodarsko rast.

Analitika: ECB daje priložnost, Slovenija mora opraviti domačo nalogo

ECB je z znižanjem obrestnih mer in povečevanjem likvidnosti v območju evra ponudila priložnost, ki pa jo morajo tako poslovne banke kot države izkoristiti, sta opozorila finančna analitika Primož Cencelj in Matej Šimnic. Strinjala sta se, da mora nova slovenska vlada odločno pristopiti k izvajanju reform.

Tako Cenclja iz KD Skladov kot Šimnica iz družbe Alta Invest je znižanje obrestnih mer s strani ECB nekoliko presenetilo, a se strinjata, da je odločitev v luči kasnejše obrazložitve predsednika ECB logična.

Nekatere banke so namreč špekulirale, da se bodo obrestne mere še nižale, ECB pa jim sedaj pošilja signal, naj izkoristijo denar, ki jim ga ponuja. Obrestne mere so namreč tako nizko, da dodatno nižanje ni več verjetno, zato tudi čakanje s strani bank ni več smiselno. "Gre za spodbudo bankam, da začnejo s črpanjem likvidnosti ECB," je pojasnil Šimnic.

Ukrepi za povečevanje likvidnosti so bili pričakovani, saj jih je ECB vnaprej napovedala, je ocenil Šimnic. Cencelj pa je opozoril, da program novih ciljno usmerjenih dolgoročnih operacij refinanciranja (TLTRO) še ni zaživel. "A glede na to, kaj se dogaja v Ukrajini in v svetu, upoštevajoč geopolitične napetosti in slabšanje gospodarske napovedi v Evropi je pričakovano, da se ECB bori, da bi Evropo ohranila nad gladino," je poudaril. ECB po njegovih besedah želi predvsem preprečiti deflacijo in negativno spiralo gospodarske aktivnosti.

Centralna banka s svojimi potezami "daje možnost podjetjem in ljudem", meni Cencelj, vprašanje pa je, ali bodo naše banke sposobne to zelo sproščeno denarno politiko preliti do končnih uporabnikov. To bo odvisno predvsem od menedžmenta, meni Cencelj.

Je pa Draghi podražil depozite pri centralni banki, zaradi česar se bankam splača iskati nove priložnosti za plasiranje denarja in tudi možnosti, kako kredite zapakirati v obveznico, ki bi jo potem prodali centralni banki.

Šimnic pa na drugi strani meni, da ne bo veliko odvisno od slovenskih bank, ampak predvsem od države oziroma vlade. Trenutno namreč po njegovem v Sloveniji po posojilih enostavno ni povpraševanja. "Pri nas ni večjih projektov, ki bi jih banke lahko financirale, ni ustreznih podjetij, ki bi dodatno likvidnost lahko počrpala," je ocenil. Deloma so za to krive nefleksibilna delovna zakonodaja, birokratske ovire, negotovost z vidika bodoče proračunske politike ter zadolženost države. Problematična je tudi nenaklonjenost tujim investicijam, zakasnitev privatizacije in tako naprej.

Šimnic je spomnil na današnje opozorilo ECB, da rast v območju evra temelji na strukturnih reformah, fiskalni in monetarni politiki ter da v primeru, da država ni uvedla potrebnih strukturnih reform in uredila fiskalne politike, obrestne mere ne morejo bistveno prispevati k rasti posameznih gospodarstev.

"V kolikor Slovenija ne bo izpeljala strukturnih reform in prispevala, da pride do hitrejšega prestrukturiranja gospodarstva ter povečanega zaposlovanja, ne moremo pričakovati, da bodo podjetja in gospodinjstva začela povpraševati po posojilih," opozarja analitik. "Če nimamo delujočega gospodarstva in urejene fiskalne politike, izposojanja ne bo in je praktično vseeno, do kakšne likvidnosti imajo naše banke dostop," je poudaril.

Tako bi po besedah analitika Alte Invest država reforme morala izpeljati čim prej. "Če zamudimo to okno nizkih obrestnih mer in ne uspemo izkoristiti vse te presežne likvidnosti na trgu, bomo zamudili zelo pomembno odskočno točko, ki bi lahko prispevala k rasti v prihodnje," je posvaril.

Tudi Cencelj je izpostavil Draghijeva opozorila državam, ki še niso opravile domače naloge. "To je tudi opozorilo naši vladi," je ocenil in dodal, da bo morala biti med ključnimi potezami nove slovenske oblasti predvsem privatizacija. Ta se mora nadaljevati vsaj v obsegu, v katerem se je začela.

Sicer pa Cencelj meni, da je z novimi ukrepi ECB odprla okno priložnosti. A učinki ne bodo vidni z danes na jutri, saj bodo banke verjetno počakale še na rezultate jesenskih stresnih testov. Pozitivna ocena jih bo spodbudila, da bodo šle na trg.

Sveži denar bo tako prihajal počasi, a ga bo kar veliko, meni analitik KD Skladov, ki večje učinke pričakuje približno v drugem četrtletju prihodnjega leta. Bo pa vse odvisno od okoliščin - na primer razvoja ukrajinske krize, učinkov sankcij in tudi drugih dejavnikov, ki jih trenutno ni mogoče predvideti, je zaključil.