Bosta Grčiji sledili še Španija in Portugalska?

Obresti na grške desetletne obveznice še naprej rastejo – danes so presegle 11 odstotkov, kar predstavlja rekord v območju evra. Obrestne mere na dolgoročne obveznice so pod pritiskom tudi v Španiji, na Portugalskem in Irskem, ki se prav tako soočajo z velikim dolgom, zato se na trgih širi strah, da bi lahko kmalu zašle v podobne težave kot Grčija.

Skrb zbujajoč rekord Grčije

Današnje obresti so najvišje, ki so jih za desetletne obveznice kdaj koli zabeležili v območju evra, z višjimi obrestnimi merami pa se soočata le še Pakistan in Venezuela. Obrestna mera na grške dvoletne obveznice je medtem dosegla 21 odstotkov.

Obrestne mere ne dolgoročne obveznice so pod velikim pritiskom tudi v Španiji, na Portugalskem in Irskem – v treh državah evrskega območja, ki se prav tako spopadajo z velikim dolgom, zato bi se lahko kmalu znašle v težavah pri zbiranju denarja na finančnih trgih.

K rasti obresti na grške obveznice je pripomogla tudi odločitev bonitetne agencije Standard&Poor's, ki je oceno za grški državni dolg v torek znižala na raven ničvrednosti. Grško finančno ministrstvo je to odločitev ostro obsodilo in vztrajalo, da "se ne ujema z resničnimi podatki".

Standard&poor's je znižala oceno tudi Portugalski in Španiji

Standard&Poor's pa je v torek z A+ na A- oklestila tudi oceno za dolgoročni portugalski državni dolg, kar je na trgih še dodatno okrepilo strahove, da se bo grški sindrom razširil tudi na druge šibke države.

Prav tako je znižala bonitetno oceno za dolgoročni državni dolg Španije z AA+ na AA, oceno za kratkoročni dolg pa je ohranila pri A-1. Obeti za državni dolg četrtega največjega gospodarstva v območju evra so negativni, kar pomeni, da je možnost nadaljnjega znižanja ocene večja kot prej. Ob tej odločitvi je zapisala, da Španijo najverjetneje čaka podaljšano obdobje šibke gospodarske rasti, kar bo imelo negativne posledice za javne finance.

Na znižanje binitetne ocene Grčiji se je odzvala tudi Evropska komisija. Agencije in vse druge akterje na finančnih trgih je pozvala, naj v primeru Grčije v teh težkih in občutljivih časih delujejo po načelu strogosti in odgovornosti.

Evropska komisija proti prestrukturiranju grškega dolga

Po koncu pogovorov v Atenah se pričakuje mnenje Evropske komisije in ECB o upravičenosti pomoči Grčiji, za kar so v Atenah zaprosili minuli petek. Nato morajo odločitev s soglasjem sprejeti države v območju evra. Predvidoma bodo to storile na izrednem vrhu 10. maja v Bruslju.

Komisija je ob tem danes – kot že dopoldne predsednik EU Herman Van Rompuy – odločno zavrnila možnost prestrukturiranja grškega dolga. EU je doslej izrazila jasno politično voljo proti tej možnosti, ki tako nikakor ne pride v poštev ne za Grčijo ne za katero koli drugo članico območja evra, je pojasnil tiskovni predstavnik komisarja za ekonomske in monetrane zadeve Altafaj Tardio.

Možnost prestrukturiranja grškega dolga je omenilo več nemških poslancev, vendar je tudi nemška vlada v Berlinu ta scenarij odločno zavrnila.

Kljub temu pa nekateri ekonomisti menijo, da je grški dolg tako velik, da se bo možnost prestrukturiranja dolga še pojavila v prihodnjih letih.

Nemci niso naklonjeni finančni podpori Grčiji

Nemci so izrazito nenaklonjeni finančni podpori Grčiji, ki se je znašla v resni dolžniški krizi, kaže raziskava inštituta Allensbach, objavljena danes v časniku Frakfurter Allgemeine Zeitung. Proti sprožitvi mehanizma evroskupine in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) se je izreklo 65 odstotkov vprašanih, za pa jih je bilo 16 odstotkov.

Kar 61 odstotkov vprašanih Nemcev tudi meni, da podobne težave grozijo tudi drugim državam z evrom, med katerimi najpogosteje omenjajo Portugalsko in Španijo, v skupino krhkih držav pa uvrščajo tudi Italijo in Irsko. Nemci se bojijo, da bo sprožitev grškega mehanizma le presedan za ostale države.

Nemška vlada se je danes sicer posvetovala o nadaljnjih korakih pri pripravi mehanizma pomoči za Grčijo, v Berlinu pa se danes na pogovorih na finančnem ministrstvu mudita tudi predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet in generalni direktor IMF Dominique Strauss-Kahn.

Nemčija bi v primeru dokončne sprožitve mehanizma za pomoč prispevala največji delež dvostranskih posojil – okoli 8,4 milijarde evrov od skupno 30 milijard evrov.

V Nemčiji bosta morala, če bo do tega prišlo, oba domova parlamenta finančno pomoč potrditi.

Grčija je za pomoč zaprosila v petek

Kot je znano, je Grčija za pomoč v obliki posojil držav v območju evra ob sodelovanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) zaprosila minuli petek. Posojila držav v območju evra naj bi v prvem letu znašala do 30 milijard evrov, skupaj s posojili IMF pa do 45 milijard evrov. Po pisanju današnje izdaje britanskega časnika Financial Times naj bi IMF svoj delež povečal celo na 25 milijard evrov.