Medtem ko prenovljeni zakon cilja na večjo preglednost, informatizacijo, poenostavitev postopkov, skrajšanje rokov, uporabo tudi drugih kriterijev, ne le najnižje cene, ter več možnosti tudi za manjše ponudnike, so predlagatelji veta izpostavili, da prenekateri javni naročniki z javnimi sredstvi še vedno ne ravnajo kot skrben in dober gospodar, prenovljeni zakon pa zavez in nalog javnih naročnikov ne izpolnjuje v celoti in ne odpravlja pomanjkljivosti in anomalij prejšnjega zakona.
V interesni skupini so poudarili, da prenovljeni zakon še vedno omogoča oddajo javnih naročil zgolj po kriteriju najnižje cene, kar je nesprejemljivo za večino primerov. Dodajajo, da obstaja tudi dvom, da bo zakonska določba glede izločitve neobičajno nizkih cen učinkovitejša od dosedanje ureditve in prakse.
Izpostavili so tudi, da je področje plačila podizvajalcem po novi ureditvi bistveno slabše urejeno kot doslej, zakon pa ob tem še naprej dopušča oddajo javnega naročila t.i. posrednikom brez realnih zmogljivosti. Prav tako zakon po njihovem ne vzpostavlja sistema določanja realnih stroškov izvedbe javnega naročila in izvedbe ponudbe, kar je predpogoj za oddajo javnega naročila po realnih cenah.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.