Vlada je pripravila predlog uredbe o merilih in pogojih za odobritev posojil po pred kratkim prenovljenem zakonu o javnih financah. Sprejela jo bo predvidoma prihodnji teden, še prej pa bo z njo – tako kot je že storila z uredbo o odobritvi poroštev bankam – seznanila državni zbor.

V skladu z novelo zakona o javnih financah, ki ga je državni zbor v odgovor na finančno krizo sprejel 11. novembra, so lahko posojil države deležne tako kreditne ustanove kot tudi zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe s sedežem v Sloveniji. Gre za smiselno nadaljevanje uredbe o jamstvih za banke in hranilnice, ki jih v skupnem znesku 12 milijard evrov do konca leta 2010 prav tako predvideva novela zakona o javnih financah, je povedal minister za finance Franc Križanič.

Vlada bo pomagala ob finančni krizi. (Foto: POP TV)

Za državno kreditiranje v roku od enega do šest let bodo lahko po Križaničevih besedah zaprosile solventne, uspešne gospodarske ustanove iz finančnega sektorja, ki imajo težave zaradi krize na mednarodnih finančnih trgih. Tako pridobljena sredstva bodo morale uporabiti za zagotavljanje nemotenega tekočega poslovanja. Pri tem bo vlada lahko v prejemnicah posojila odobrila omejitve pri izplačilu dividend in nagrad upravam. Sredstva iz posojila se prav tako ne smejo namenjati za financiranje odkupov podjetij s strani uprav in z njimi povezanih oseb.

Za pripravo predloga vladi za odobritev posojila ter pogodbe o posojilu kot tudi za postopke izterjave v primeru neporavnanih obveznosti iz naslova odobrenega posojila bo pooblaščena Slovenska izvozna in razvojna banka (SID Banka). Cena posojila mora biti nad ceno, ki jo plača Slovenija za vire, ki jih pridobi na finančnih trgih, je povedal Križanič.

Strateški svet brez plačila

Vlada je prav tako ustanovila strateški gospodarski svet, ki šteje 16 članov, ki ji bodo pomagali pri tehtanju strateških odločitev, s katerimi se bo zoperstavila finančni in gospodarski negotovosti. Delali bodo pod vodstvom predsednika vlade Boruta Pahorja oziroma v primeru njegove odsotnosti ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika. Gre za ljudi, ki so sprejeli odgovornost za sodelovanje pri sprejemanju odgovornih odločitev. Za sodelovanje v strateškem gospodarskem svetu ne bodo plačani. "Njihovo plačilo bo zadoščenje, da smo v pravem času sprejemali prave odločitve," je dejal Pahor, ki meni, da se bodo zelo pogosto sestajali.

Vlada je danes tudi sklenila priporočiti vodstvom družb, ki so v večinski lasti države, naj se ob koncu letošnjega leta odpovejo izplačilu nagrad, je povedal premier Pahor. "Signal vlade je zelo jasen: letos ni pravi čas za izplačilo nagrad," je poudaril. "Smo v položaju, ko okoliščine od nas zahtevajo izredno strogost in disciplino pri ravnanju z denarjem davkoplačevalcev," je dodal.

SDS in SLS: Pahorjeva vlada ne ukrepa

V luči vladne napovedi o pomoči ob finančni krizi pa vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko trdi, da je koalicija danes zavrnila ukrepe za hitro pomoč gospodarstvu. ''Tudi na današnjem kolegiju predsednika državnega zbora Pavla Gantarja se je izkazalo, da koalicija nima pripravljenih ukrepov za takojšnjo in učinkovito pomoč gospodarstvu. Do predlogov zakonov, ki jih je predlagala vlada Janeza Janše, pa se vlada Boruta Pahorja noče opredeliti,'' je prepričan.

Koalicija je namreč na kolegiju predsednika državnega zbora zavrnila zahtevo poslanske skupine SDS, da se na dnevni red izredne seje državnega zbora uvrstita zakon o dohodnini in zakon o davku na dohodek od pravnih oseb, ''ki prinašata davčne olajšave in investicijske spodbude že za letošnje poslovno in davčno leto, s čimer bi država gospodarstvu omogočila mnogo prijaznejši vstop v naslednje, po napovedih analitikov še mnogo težje poslovno leto''. ''Ukrepi so pomembni predvsem za izboljšanje konkurenčnosti in produktivnosti ter omogočajo hitro prilagoditev gospodarskih družb, kar je zelo pomembno za ohranitev delovnih mest in za socialno varnost državljanov'' .

Tanko je poudaril, da bodo ukrepi, ki jih obljublja Pahorjeva vlada, ''v najboljšem primeru sprejeti šele v prihodnjem letu, ko bo finančna kriza že dodobra zakorakala v gospodarski sektor''. ''Davčni ukrepi naslednjega leta bodo veljali šele v letu 2010, kar pa ne bo več imelo želenega in predvsem hitrega učinka za gospodarske subjekte.''

Vlado kritizirajo tudi v SLS. Opozarjajo, da so od njenega oblikovanja minili že trije tedni, ''konkretnega odziva na trenutne gospodarske razmere pa ni še od nikoder''. "Vlada se v tem času tako ni uspela opredeliti niti do omenjenih predlogov zakonov, kaj šele, da bi pripravila svoje," poudarjajo in dodajajo, da slovensko gospodarstvo pričakuje in nujno potrebuje takojšnjo ukrepanje države, pri čemer bi bil sprejem omenjenih predlogov zakonov "prvi in pravi korak s takojšnjim učinkom". V SLS pa pri vsem tem opozarjajo, da vsakršno odlašanje in neodzivnost vlade na trenutne ekonomske razmere poslabšuje stanje v slovenskem gospodarstvu iz dneva v dan. "Od vladnih obljub o pripravi celovitejših rešitev in čakanja, da bo posebna krizna skupina pripravila celovit načrt ukrepov, slovensko gospodarstvo ne more živeti, še manj njeni državljani in državljanke," so zapisali.