Državljani bomo pomagali bankam

DZ je sprejel novelo zakona o bančništvu, s katero se bo bankam, ki potrebujejo dodaten kapital, omogočila izdaja posebnih obveznic. Te bi se v primeru znižanja deleža najkakovostnejše oblike čistega temeljnega kapitala banke avtomatično spremenile v kapital. Podprl je tudi prenos razpolaganja z deleži bank na vlado.

Vlada je novelo zakona o bančništvu pripravila, ker Nova Ljubljanska banka (NLB) ne bo mogla pravočasno izpolniti zahteve Evropske bančne agencije (Eba) o dokapitalizaciji do konca junija. Zaradi omenjenega avtomatskega mehanizma pa Eba te obveznice priznava, kot da bi imela banka zagotovljen neposreden prvovrstni kapital, je ob predstavitvi predloga povedal finančni minister Janez Šušteršič.

DZ je novelo zakona o bančništvu sprejel z 49 glasovi za in 26 proti, podobno razmerje glasov pa je bilo tudi pri obeh odlokih, s katerima se bo razpolaganje z naložbama države v NLB in Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) preneslo z Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) na vlado.

Nasprotovali so v opoziciji, kjer se bojijo, da bo vlada banki, še posebej NLB, prodala prepoceni in pod mizo. Po drugi strani so v koalicijskih poslanskih skupinah napovedovali boljše upravljanje bank.

Vsekakor po nobenem scenariju ni mogoče, da bo zdaj 25-odstotna lastnica KBC postala več kot polovična lastnica NLB, je v razpravi zatrdil Šušteršič. Država je sicer pripravljena znižati svoj zdaj 45,62-odstotni delež v NLB, a za obe banki velja, da naj delež države ne bi padel pod 25 odstotkov plus eno delnico.

Iskanje zasebnega vlagatelja za NLB še poteka

Proces iskanja zasebnega vlagatelja za NLB poteka že vse od februarja. Pogovori še niso končani, so pa tik pred podpisom, je povedal Šušteršič. Po njegovih besedah gre "za vprašanje nekaj dni, morda enega tedna ali nekaj več".

Za izpolnitev zahteve evropskega bančnega nadzornika potrebuje NLB približno 500 milijonov evrov, v nadaljevanju pa bo potreben še dodaten kapital, je ocenil minister.

Novela vsebuje dve rešitvi

Novela zakona o bančništvu vsebuje dve rešitvi, ki bosta omogočili izdajanje teh novih t. i. pogojno zamenljivih obveznic, namreč opustitev splošnih omejitev glede dokapitalizacije banke ter možnost povečanja osnovnega kapitala bank tudi s stvarnim vložkom v obliki terjatev upnikov, kadar gre za njihovo sanacijo.

Pogojno zamenljive obveznice bo lahko izdala banka, ki potrebuje dodaten kapital in ima vsaj sedem odstotkov najbolj kakovostnega temeljnega kapitala. Kdor jih bo vpisal, bo s tem banki zagotovil potrebna sredstva, je dopoldne ob predstavitvi predloga povedal Šušteršič.

V primeru, da bo delež najkakovostnejše oblike čistega temeljnega kapitala banke vseeno padel pod sedem odstotkov, se bodo vplačana sredstva avtomatično spremenila v kapital banke. A Šušteršič je prepričan, da se v primeru NLB tega vsaj do konca leta ni treba bati.

Delež najkakovostnejše oblike čistega temeljnega kapitala NLB, ki se zdaj giblje pri šestih odstotkih, se mora do konca junija zvišati na devet odstotkov. Dokapitalizacije NLB do tedaj še ne bi mogli izvesti, bi pa lahko zasebnega vlagatelja našli do konca leta, je pojasnil Šušteršič. Vlada zato predlaga možnost uporabe tega mehanizma.

Predlogu so nasprotovali v opoziciji, kjer se bojijo, da želi vlada z novim finančnim instrumentom pod mizo spremeniti lastniško strukturo NLB oz. dobiti bianco menico za njeno prodajo. Sklepali so, da bo obveznice kupila KBC, jih takoj spremenila v kapital in tako postala 55-odstotna lastnica naše največje banke. Šušteršič je, kot omenjeno, zagotovil, da do tega ne more priti.