Družina Todorić za kredite zastavila tudi dvorec. Tuji špekulanti nad poceni delnice Agrokorjevih podjetij

Agrokor se je z domačimi bankami dogovoril za 80-milijonsko posojilo. Je pa prišlo že tudi do prvega spora med ruskimi bankami in novim šefom Agrokorja Antejem Ramljakom, piše Slobodna Dalmacija.

Ramljak namreč ni sprejel pogojev Sberbanke in VTB banke za 100 milijonsko posojilo, čeprav z obema še naprej potekajo pogovori o financiranju potapljajočega Agrokorja. 80 milijonov evrov naj bi družbi prineslo približno mesec dni normalnega poslovanja in miru, da lahko vodilni razmislijo, kako se bo konglomerat financiral v prihodnosti in kako bo potekalo njegovo prestrukturiranje, pravi Ramljak.

Za zadnji 100-milijonski kredit, naj bi, kot je potrdil Ramljak, Rusi sicer dobili 18 odstotkov delnic Agrokorja, družina Todorić pa je za izplačilo jamčila z osebnimi menicami. Gre za informacijo, ki je že nekaj časa neformalno krožila med poznavalci, zdaj pa je dobila tudi uradno potrditev. Je pa zanikal, da bi sedež Agrokorja že obiskali preiskovalci, čeprav naj bi preiskava o morebitnih kaznivih dejanjih, ki so privedla do potapljanja družbe, že potekala.

Todorići pogosto jamčili z osebnim premoženjem

Hrvaški mediji se medtem sprašujejo, kako bo padec Agrokorja vplival na družinsko premoženje družine Todorič. Posestvo Kulmerovi dvori naj bi bili namreč del garancije Rusom.

To ni prvič, da jih je Todorić dal kot garancijo, bi pa lahko bilo tokrat usodno. Kot garancijo jih je namreč ponudil že leta 2014, da je dobil posojilo za nakup Mercatorja, hipoteka pa je bila zbrisana leto kasneje. Kot garancijo jih je uporabil tudi leta 2006 in 2007. Ta hipoteka je bila zbrisana leta 2012.

Drobtinice pred prazniki

Še naprej ostajajo nezadovoljni Agrokorjevi dobavitelji. Tudi zadnje informacije o posojilu jih niso razveselile, skrbi jih namreč, da bo nižji znesek kredita od predvidenega povzročil, da poplačila ne bodo nakazana. Medtem je del pridelovalcev PIK Vrbovca, ene od Agrokorjevih družb, le dobil nekaj denarja.

Na račune je bil nakazan sinoči, prejemniki pa so večinoma družinska posestva. Pri hrvaški kmetijski zadrugi upajo, da se bodo izplačila nadaljevala. Ta plačila naj bi bila sicer prioriteta, saj gre za preživetje ljudi. Vseeno naj bi poplačali le okoli 13 odstotkov dolga, medtem ko dobavitelji želijo vsaj četrtinsko poplačilo. Vseeno so prejemnikom, ki v večini primerov niso bili poplačani že 180 dni, vsaj malo olajšali bedo.

In boj za večje kose kolača

Medtem naj bi se po informacijah hrvaških medijev vnel boj za vse cenejše delnice podjetij iz Agrokorjevega sistema. Po podatkih hrvaške borze je vrednost Jamnice že izgubila okoli 22 odstotkov vrednosti, Vupika 21, Belja 18 in Leda 17 odstotkov vrednosti. Nanje pa prežijo kapitalske družbe. Agram Invest kupil 13 odstotkov delnic Belje in skoraj 10 odstotkov Vupika. Promet z delnicami Leda je včeraj dosegel okoli 8 milijonov kun, Jamnice okoli 2 milijona.

Hrvaški mediji, ki se sklicujejo na neuradne informacije iz finančnih krogov, pravijo, da naj bi bili kupci tuji skladi, ameriški ali britanski. Analitiki menijo, da gre za špekulativne nakupe, saj je usoda družb v sistemu še precej negotova. Prav tako naj bi cene delnic še naprej padale – vse do dokler ne bo sistem stabiliziran, kar pa bi lahko še trajalo. Samo v zadnjem mesecu so sicer delnice Belja strmoglavile za več kot 60 odstotkov, Vupika za 36 in Zvijezde za 55 odstotkov.

Padlo podjetje naj rešujejo delavci?

Padec Agrokorja ob vroči politični debati, spremlja tudi vroča debata v družbi. Hrvati se tako ukvarjajo z vprašanjem nacionalnega interesa, pomena družbe in svoje vloge v reševanju še nedolgo tega "lastnika Hrvaške" Ivice Todoriča. Temu očitajo, da je delavce svojih podjetij slabo plačeval, zdaj pa še ogrozil njihovo eksistenco. Ljudi pa je razjezila prokuristka Kraša Marica Vidaković.

Njena družba je ena od dobaviteljev Agrokorja, zaposlenim pa naj bi predlagala, da Agrokorjevo in posredno svojo kožo, rešujejo tako, da čim več kupujejo v Konzumu. Trgovinska veriga je veliko upanje Agrokorja, kjer menijo, da bi lahko z okrepljenim poslovanjem te verige, zagotovili večje prihodke družbe, s tem pa bi si povečali možnosti, da odplačajo astronomska posojila. Poziv je naletel na jezo ljudi, ki se seveda ne čutijo odgovorne za nastalo situacijo, kaj šele poklicane, da rešujejo tajkuna.