Draghi: Evro je nepovraten projekt

Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi po seji sveta ECB ni v celoti razkril svojega načrta. Povedal je, da sta zaupanje in razpoloženje v gospodarstvu pod vplivom dogajanja na finančnih trgih in dodatno zaostrovanje bi lahko v prihodnje še bolj negativno vplivalo na gospodarska gibanja.

Trgi državnega dolga so po Draghijevih besedah resno disfunkcionalni. Pribitki so pri nekaterih članicah še posebej visoki in te velike razlike med cenami zadolževanja članic območja evra vplivajo na normalen prenos denarne politike. Ti pritiski, ki jih poganjajo dvomi v prihodnost skupne evropske valute, so nesprejemljivi in je nanje treba odgovoriti v temelju, je zatrdil Draghi in jasno povedal, da je evro "nepovraten projekt".

Članice območja evra morajo tako po besedah prvega moža ECB za odpravo teh pritiskov nadaljevati z uresničevanjem sprejetih ukrepov na področju stabilizacije javnih financ, strukturnih reform in institucionalne krepitve evrskega območja.

Draghi meni, da morajo biti v primeru izrednih pritiskov države pripravljene na uporabo začasnega oziroma stalnega sklada za zaščito evra (EFSF/ESM) za odkup državnega dolga neposredno od članic pod strogimi in učinkovitimi pogoji.

Spoštovanje danih zavez članic in uporaba EFSF oziroma ESM na primarnem trgu državnega dolga sta nujna predpogoja za to, da bi ECB v okviru svojega mandata in ob upoštevanju svoje neodvisnosti lahko začela z operacijami na sekundarnem trgu v obsegu, ki bo primeren. ECB bi lahko sprejela še dodatne nestandardne ukrepe za izboljšanje prenosa denarne politike. Pripravili jih bodo v naslednjih tednih, več pa Draghi o možnih ukrepih ni želel povedati.

Borze so razočarane nad Draghijevo neodločnostjo

Veliko vprašanj se je nanašalo tudi na špekulacije, da bi lahko ESM dobil bančno licenco, kar bi mu omogočilo refinanciranje pri ECB. Draghi je poudaril, da tudi če bi ESM dobil bančno licenco, to ne pomeni, da bi lahko od ECB prejemal sredstva.

Današnje odločitve ECB pa so močno razočarale borze, saj so vlagatelji po govoru Draghija v Londonu prejšnji teden pričakovali odločne ukrepe. Draghi se je sicer danes branil z besedami, da medijem ne more narekovati, kaj naj pišejo. Poudaril je, da v govoru sploh ni omenjal programa odkupovanja obveznic, namen govora pa je bil "potrditi, da je območje z evrom močno in da je evro močna valuta, ki je nepovratna".

Sueddeutsche Zeitung je sicer pred sejo pisal, da naj bi se po Draghijevem načrtu ECB in ESM skušali uskladiti o kupovanju državnih obveznic Španije in Italije, da bi tako zmanjšali obrestno breme teh držav. To bi pomenilo, da ESM neposredno kupuje obveznice, banka pa vrednostne papirje, s katerimi se že trguje na trgu.

ECB je sicer že vložila 211 milijard evrov v obveznice držav evrskega območja. Program odkupovanja državnih dolgov pa je imel precej kritikov, zato od pomladi miruje.

Španija se je spet morala drago zadolžiti

Pritisk trgov na ranljive države pa se je po seji ECB še povečal. Zahtevana donosnost na španske desetletne državne obveznice se je znova občutno zvišala in presegla sedem odstotkov.

Španija je sicer danes izdala za 3,1 milijarde evrov obveznic, zahtevana donosnost na 10-letne dolžniške papirje pa je dosegla najvišjo raven od lanskega novembra. Madrid je moral pristati na 6,65-odstotne obresti.

Španska zakladnica je prodala za 1,04 milijarde evrov 10-letnih obveznic po podobnih obrestnih merah, kot jih te zadnje tedne dosegajo na sekundarnem trgu. V zadnji podobni izdaji junija je bila zahtevana donosnost pri 6,4 odstotka.

Sicer je danes Madrid izdal še za 1,02 milijarde evrov štiriletnih obveznic po obrestni meri 5,97 odstotka (v zadnji podobni izdaji 5,54 odstotka) ter za 1,06 milijarde evrov dvoletnih obveznic, kjer je obrestna mera dosegla nižjo vrednost 4,77 odstotka (v zadnji podobni izdaji 5,2 odstotka).
Povpraševanje je doseglo 2,7-kratno vrednost ponudbe. Ob tem je Španija uspela zbrati tudi več denarja od zastavljenega obsega med dvema in tremi milijardami evrov.