Dosežen dogovor o Grčiji: 'To je obljuba boljše prihodnosti za evroobmočje'

Finančni ministri članic evroobmočja so sinoči po 12-urnih pogajanjih dosegli dogovor o Grčiji. Ta vključuje sprostitev naslednjega obroka posojila v okviru že dogovorjene pomoči ter nadaljnjo pomoč v obliki niza ukrepov za zagotovitev vzdržnosti grškega dolga, ki ga bo treba do leta 2022 spraviti "občutno pod" 110 odstotkov BDP.

Dogovor je uradno naznanil predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi, ki je prvi odšel z zasedanja. "Zelo pozdravljam odločitve, ki so jih sprejeli finančni ministri. Zagotovo bodo zmanjšale negotovost ter okrepile zaupanje v Evropo in Grčijo," je poudaril.

Dosegli smo "politični dogovor" o sprostitvi naslednjega obroka posojila Grčiji, pa je po koncu zasedanja dejal šef evroskupine Jean-Claude Juncker. "Ne gre samo za denar, to je obljuba boljše prihodnosti za Grčijo in evroobmočje kot celoto," je poudaril. Dogovor je bilo po njegovih besedah "zelo težko" doseči, od vseh udeležencev je terjal veliko truda.

Pogoji za dodeljevanje pomoči bodo strožji

Nadaljnje dodeljevanje pomoči Grčiji bodo sicer spremljali še strožji pogoji kot doslej. Država bo morala sprejeti nove instrumente za krepitev izvajanja varčevalnih ukrepov in reform, ki jih je obljubila v zameno za pomoč. Grška vlada bo tako po Junckerjevih besedah pripravila "zelo zanesljiva orodja, ki bodo v prihodnje preprečila morebitne zdrse". Prav tako Grčija po besedah šefa evroskupine v bližnji prihodnosti tudi sama načrtuje nekatere nove ukrepe za znižanje dolga.

Na podlagi vsega tega bodo članice evroobmočja zdaj zagnale nacionalne postopke, ki jih morajo izvesti za odobritev naslednjega obroka posojil iz začasnega kriznega mehanizma EFSF, ki znaša 43,7 milijarde evrov. 34,4 milijarde evrov – od tega 10,6 milijarde za financiranje proračuna in 23,8 milijarde za dokapitalizacijo bank – bo izplačanih decembra.

Preostalo pa bo izplačano v treh "podobrokih" v prvem četrtletju prihodnjega leta – pod pogojem, da bo Grčija uresničila zahteve oziroma "mejnike", o katerih se bo dogovorila s trojko in ki bodo morali vključevati izvedbo dogovorjene davčne reforme do januarja.

Evroskupina pričakuje, da bo lahko o izplačilu tranše formalno odločila 13. decembra. Do takrat morajo članice izvesti vse notranje postopke, prav tako naj bi bil do takrat opravljen pregled izida operacije, v kateri naj bi Grčija po ugodni ceni odkupila del svojega dolga.

Štirje ukrepi za znižanje dolga

Medtem ko evroskupina omenjene operacije odkupa dolga ne določa kot pogoj za izplačilo tranše, pa je bila prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde izrecnejša: odboru IMF bo sprostitev njihovega dela tranše priporočila, ko bo končana omenjena operacija odkupa dolga.

IMF je v zameno za nadaljnjo pomoč Grčiji vztrajal tudi, da morajo članice evroobmočja sprejeti odločitve za zagotovitev vzdržnosti grškega dolga, ki bi ga morala država leta 2020 spraviti pod 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), vendar ji to brez dodatnih ukrepov očitno ne bi uspelo. Po napovedih Evropske komisije naj bi se njen dolg prihodnje leto povzpel celo na 190 odstotkov BDP.

Članice evroobmočja so se zavezale k štirim ukrepom, s katerimi naj bi pripomogle k temu, da se bo grški dolg leta 2016 znižal na 175 odstotkov BDP, leta 2020 na 124 odstotkov BDP, leta 2022 pa na "občutno pod" 110 odstotkov BDP.

To naj bi dosegle z dodatno pomočjo državi: z znižanjem obrestnih mer na že odobrena posojila Grčiji za 100 bazičnih točk – z izjemo držav, ki so v programu pomoči, z znižanjem stroškov Grčije za plačila garancij na posojila EFSF za 10 bazičnih točk, s podaljšanjem ročnosti posojil za 15 let in z odlogom plačil obresti za posojila EFSF za deset let ter z odpovedjo delu dobička nacionalnih centralnih bank od grških obveznic.

Samo desetletni odlog plačil obresti na posojila EFSF zmanjša breme Grčije za 44 milijard evrov, znižanje stroškov za plačila garancij pa za 600 milijonov evrov, je pojasnil šef EFSF Klaus Regling.

Vse glasneje se omenja možnost odpisa dela dolga

Ključno je tudi to, da so se finančni ministri držav v evroobmočju zavezali, da bodo po potrebi preučili dodatne ukrepe in pomoč, vključno z znižanjem stopnje sofinanciranja Grčije pri črpanju sredstev iz strukturnih skladov in nadaljnje znižanje obrestnih mer za posojila Grčiji. To utira pot tudi morebitnemu odpisu dolga v prihodnje.

Možnost, da bi Grčiji tudi javni upniki odpisali del dolga, potem ko so ji zasebni upniki že odpisali za približno 107 milijard evrov dolga, se sicer omenja vse glasneje. Že pri omenjenih ukrepih sicer gre za kleščenje dolga, a v glavnem z zniževanjem stroškov zadolževanja, ki ne pomeni odpisa glavnice.

Dogovor spodbudil evropske borze

Novica o dogovoru o Grčiji je sprožila optimizem na borznem parketu. Tečaji delnic na evropskih borzah se v uvodnem delu trgovanja v povprečju zvišujejo.

Indeks najpomembnejših delnic v evroobmočju Eurostoxx 50 se je do 10. ure zvišal za 0,59 odstotka. V Frankfurtu je DAX 0,68 odstotka nad gladino, v Parizu je CAC 40 pridobil 0,64 odstotka, v Londonu pa FTSE 100 0,57 odstotka.

Manj enotno so se gibali tečaji delnic na najpomembnejših borzah stare celine. Dogovor o Grčiji je po precejšnjih padcih nekoliko popravil gibanje indeksa Hang Seng na borzi v Hongkongu, ki je zaključil 0,08 odstotka pod izhodiščem pri 21.844,03 točke.

Za 1,30 odstotka na 1991,17 točke pa je upadel indeks Shanghai Composite, potem ko so se vlagatelji osredotočili predvsem na slabe podatke o stanju kitajskega gospodarstva. Najpomembnejši indeks osrednje kitajske borze je zaključil na najnižji točki v skoraj štirih letih.

V Tokiu se je indeks Nikkei 225 okrepil, tudi zaradi slabitve vrednosti jena, ki je ugodna za japonske izvoznike. Indeks je današnji dan zaključil pri 9423,30 točke, kar je 0,37 odstotka nad izhodiščem.