Dobri poslovni rezultati podjetij iz Kluba slovenskih podjetnikov: 'Vse se da, če se hoče'

Medtem ko slovenski javnofinančni primanjkljaj še vedno raste - nazadnje se je to zgodilo zaradi dokapitalizacije bank - in medtem ko narašča število začetih stečajev - v prvih šestih mesecih letošnjega leta se je na letni ravni povečalo za 150 odstotkov, samo v prvih treh mesecih je bilo 370 novih stečajev - pa so še razlogi za optimizem.

Podjetja, ki sestavljajo Klub slovenskih podjetnikov, potrjujejo, da se vse da, če se hoče. Omenjena podjetja - brez upoštevanja podatkov na ravni skupin - so lani upravljala s približno 243 milijonov evrov kapitala, kar je 12 odstotkov več kot leto prej. V slovenskem gospodarstvu je bila ta rast 0,5-odstotna, je povedal predsednik kluba Marjan Batagelj, sicer predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama.

Bistveni se mu sicer zdijo podatki o zadolženosti podjetij. Povprečna zadolženost članov Kluba slovenskih podjetnikov je lani znašala 44 odstotkov kapitala, kar je 6,56 odstotne točke manj kot leto prej. V Sloveniji je zadolženost lani znašala 56,07 odstotka kapitala. "Ta številka je navidez lepa, samo ne pozabite, koliko podjetij je šlo v stečaj in koliko jih je prišlo na slabo banko," je povedal Batagelj.

Medtem ko je čisti dobiček slovenskih podjetij lani upadel za 63,85 odstotka, je dobiček podjetij iz kluba narasel za 20,20 odstotka na 27,39 milijona evrov. Število zaposlenih so ohranili na praktično enaki ravni kot leta 2012, medtem ko je v Sloveniji zaposlenost padla za 2,1 odstotka, je navedel Batagelj, ki dvomi, da se bo brezposelnost letos začela zmanjševati.

Batagelj je ob tem opozoril, da ti rezultati niso nastali čez noč. "Izvoz ne nastaja od danes na jutri, izvoz je nek proces. Leta in leta delaš, da dobiš novega partnerja," je dejal in dodal, da je njihov rezultat nastal na podlagi več let dela. "Spoštovane in neodvisne vlade so tiste, ki imajo močno in urejeno gospodarstvo. Šele takrat, ko bomo v Sloveniji dobili takšno vlado, ki si bo kot vizijo in temeljno usmeritev postavila hiter gospodarski razvoj in zmanjšanje brezposelnosti, ne bo več dilem, kakšno vlogo naj imajo delodajalci, delavci in sindikati," je dejal Batagelj.

Naloga zgodovinarjev je, da pišejo zgodovino - s tem se ni treba ukvarjati nam in politiki. "Naša naloga je gledati v prihodnost. Naredimo torej pakt za prihodnost. Vse se da, če se hoče," je sklenil priznani podjetnik.

In kaj podjetja iz kluba delajo drugače kot ostala slovenska podjetja? "Predvsem skrbimo za svoja podjetja," je dejal član kluba in lastnik Elektrončka Joc Pečečnik. Kot pravi, je skrb za podjetje podobna zakonu oz. skrbi za družino. "Tako, kot je obveza družina, je obveza tudi podjetje. Zanj moraš skrbeti v vseh pogledih. Ne gre le za to, da kupiš poslovni prostor in imaš idejo, ampak gre za trajno aktivnost, ki jo dolgo gradiš, lahko pa jo tudi hitro izgubiš," je dejal. Pri porabi sredstev pazijo na vsak evro, s čim manj sredstvi poskušajo narediti čim več, zaposlujejo kadre, ki jim bodo pomagali pri razvoju podjetja in njegovi poti do uspeha, odstraniti poskušajo vse zunanje vplive, kot sta korupcija in politika, je naštel Pečečnik.

Predsednik upravnega odbora družbe Akrapovič Igor Akrapovič je povedal, da se vedejo kot aktivni lastniki, ki skrbijo za svoja podjetja, obrtnik Štefan Pavlinjek pa je dodal, da delajo "po zdravi kmečki pameti". "To je edina logika," je dejal.