Ker iz Rusije prihaja vse manj plina, je Slovenija odvisna od svojih zalog. Vendar razloga za paniko ni, saj naša država plin dobiva tudi iz Alžirije. Kot zagotavlja vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač so lahko uporabniki v gospodinjstvih mirni.

Popoldne je završalo, ker so Rusi znova začeli pripirati pipo. Zaradi plinskega spora med Rusijo in Ukrajino so razmere v Sloveniji po besedah predsednika uprave Geoplina Alojza Stane poslabšale. Če bi se te razmere nadaljevale oziroma slabšale, bi po mnenju Stane v kratkem času težko zagotovili nemoteno oskrbo iz skladišč, v katerih ima Slovenija zaloge, ki zadoščajo za mesec in pol. "Fizično bi bilo težko v kratkem času dobaviti plin iz skladišč do končnega uporabnika," je pojasnil.

Ob tem je poudaril, da problem predstavljajo pretoki. Slovenija po njegovi oceni trenutno porabi približno 3,5 milijona kubičnih metrov plina dnevno. "Slika se dnevno spreminja, odvisno od aktivnosti industrije in temperatur," je pojasnil. Poraba je po njegovih besedah nekoliko nižja kot običajno, ko ta presega štiri milijona kubičnih metrov plina dnevno.

Če bi ruska stran v celoti prekinila dogovorjeno dobavo, bi se lahko kmalu začele redukcije v industriji, je opozoril. Ob tem je poudaril, da je za gospodinjstva dobava plina zagotovoljena iz drugih nabavnih virov.

Dobava je bila na polovici

Janez Kopač (Foto: Dare Čekeliš)

Še popoldan je Kopač dejal, da Slovenija prejema približno polovico običajnih količin zemeljskega plina iz Rusije.

Družba za trgovanje in transport zemeljskega plina Geoplin je sicer že zgodaj zjutraj prejela obvestilo, da ji bo ruski dobavitelj Gazprom Export prekinil dobavo zemeljskega plina. Danes od 4. do 10. ure je bila dobava v celoti prekinjena, pipo pa so Rusi ponovno priprli zvečer.

Po Kopačevih besedah pride ruski plin za Slovenijo najprej do vozlišča Baumgarten v Avstriji, kjer ima Slovenija tudi zakupljen skladiščni prostor. "Ta skladišča so zdaj na tri četrt polna in zadoščajo še za mesec in pol," je povedal Kopač.

Vendar pa je zmogljivost črpanja iz skladišč omejena, opozarja Kopač. Če bi torej Rusija v celoti prenehala dobavljati plin, tega izpada zaradi omejene zmogljivosti črpanja iz skladišč po njegovih besedah ne bi uspeli nadomestiti in tako zadostiti običajnim dnevnim potrebam po plinu v Sloveniji.

Normalno dnevno količino plina bi lahko s pomočjo skladišč zagotavljali, če bi se dobava plina iz Rusije znižala za polovico, če bi bilo zmanjšanje dobave iz Rusije večje, pa bi bilo treba v Sloveniji zmanjšati porabo, je poudaril Kopač.

(Foto: Reuters)

Zemeljski plin pokrije 13 do 14 odstotkov energijskih potreb

Direktor inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečevič je pojasnil, da Slovenija po okvirnih podatkih letno porabi 1,2 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, s čimer pokrije okrog 13 do 14 odstotkov svojih potreb po energiji.

Približno 55 odstotkov zemeljskega plina uvozi iz Rusije, 35 odstotkov iz Alžirije, 10 odstotkov pa iz Avstrije in drugih držav. Največ, 95 odstotkov plina, v Slovenijo dobavi Geoplin, ki je bil po podatkih za konec leta 2007 v 31,4-odstotni lasti države in 27,6-odstotni lasti največje slovenske energetske družbe Petrol.

Geoplin trži zemeljski plin na debelo večjim uporabnikom predvsem v Sloveniji, pa tudi v sosednjih državah. V Sloveniji Geoplin dobavlja zemeljski plin predvsem industrijskim in drugim velikim odjemalcem, medtem ko odjemalce, priključene na distribucijska omrežja, oskrbujejo lokalni distributerji.