"Prvo ni verjetno, drugo prav tako ne in ni niti predvideno. Dejansko pa EU z reševanjem Grčije z javnim denarjem rešuje predvsem privatne banke, ki so Grčiji posojale denar in ki bi ta denar izgubile, če bi Grčija bankrotirala," ocenjuje ekonomist Jože Mencinger in dodaja, da je denar, ki si ga bo Slovenija sposodila zato, da ga bo dala Grčiji v obliki posojila, bolj ali manj izgubljen, saj ga Grčija ne more vrniti.
Po mnenju ekonomista Rasta Ovina mora Slovenija prispevek k reševanju grških težav upoštevati kot normalen prispevek k delovanju sistema evra. Izpostavlja, da na grškem primeru lahko vidimo posledice tega, če finančni trgi izgubijo zaupanje v neko državo. "To pa je zadnje, kar potrebuje Slovenija, saj se pojavlja kot povpraševalec po zadolževanju v tujini," je prepričan. Zato bo po njegovem mnenju treba "stisniti zobe že zato, da se ne bi pojavili na spisku članic območja evra, ki imajo težave". Res pa je, pravi Ovin, da prispevek k reševanju grških težav prihaja ob nepravem času gospodarskega zastoja in močni izpostavljenosti javnih financ.
Na to je opozoril tudi koordinator Koordinacijskega odbora za ekosocialno družbo Jožef Horvat, ki je predsedniku države, predsedniku vlade in predsedniku DZ poslal odprto pismo, v katerem jih opozarja, da odbor ne privoli v to, da bi "naši oblastniki še bolj pogubno zadolževali in siromašili domače državljane še zaradi napak in grehov tujih politikov in pri tem finančno bremenili poleg naših otrok še naše vnuke in pravnuke".
Križanič: Za pomoč potreben rebalans proračuna
Po besedah finančnega ministra Franca Križaniča so sredstva, ki jih bo namenila Slovenija, izračunana glede na delež Slovenije v Evropski centralni banki in glede na potrebe grškega gospodarstva, da izplava iz krize. "Sam izračun, koliko bomo dobili nazaj, bo precej kompliciran, a na koncu nobena od držav, ki bo sodelovala pri pomoči Grčiji zaradi tega ne bi smela imeti izgube," je zatrdil minister.
Sredstva za pomoč Grčiji bo po Križaničevih besedah zagotovila zakladnica z ustreznimi avkcijami na kapitalskem trgu. "Ali bomo izdali obveznice ali odprli poseben kredit oziroma se zadolžili, bodo pokazale same razmere," je še dejal Križanič za RTV Slovenija.
Finančni minister je še dodal, da bo za pomoč Grčiji potreben rebalans državnega proračuna, in sicer B bilance, kjer ne gre za neposredno potrošnjo, medtem ko bodo v A bilanci ustvarjeni posebni prihranki, a ne s tem namenom. Poleg tega bo potreben tudi interventni zakon.
'Rešitve za svoje težave naj išče in najde doma'
"Kakršni koli ukrepi in pomoč članic območja evra Grčiji morajo biti utemeljeni na transparentnem in učinkovitem načrtu prestrukturiranja in konsolidacije javnih financ, ki ga bo pripravila grška vlada," pa je dejal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki meni, da mora Grčija rešitve za svoje težave iskati in najti doma.
Ob tem je opozoril, da obstaja nevarnost, da se bo v območju z evrom pojavil tako imenovani zastonjkarski učinek (free-rider effect) oz. problem moralnega hazarda, ko bodo posamezne države članice začele dojemati takšno pomoč kot samoumevno in jo bodo v podobnih primerih pričakovale oz. bodo menile, da je samoumevno, da svoje javno-finančne težave rešujejo na račun davkoplačevalcev drugih držav članic območja evra. Drug problem pa je po njegovi oceni, da je temeljni problem grških javnih financ zelo velik obseg sive ekonomije in prenapihnjen javni sektor. Temu pa v dosedanjih ukrepih, tudi v predlogu za razrešitev problemov, po ministrovem mnenju ni bilo namenjene dovolj pozornosti.
Temeljna težava območja evra je po njegovi oceni v tem, da "imamo sicer skupno valuto, nimamo pa skupne davčne politike". Zato bi morali voditelji držav članic območja evra tem vprašanjem nameniti več časa, je ocenil. "Mislim, da je iluzija, če kdo pričakuje, da bomo na prvem naslednjem vrhu držav članic EU celovito razrešili vprašanja območja evra," je še povedal Lahovnik.
Spomnimo ...
Kot je znano, so finančni ministri držav v območju evra v nedeljo sprejeli odločitev za sprožitev mehanizma 110 milijard evrov posojil Grčiji v prihodnjih treh letih. Države v območju evra so pripravljene prispevati 80 milijard evrov (v prvem letu 30 milijard evrov), Mednarodni denarni sklad (IMF) pa preostalo. Slovenija bo k reševanju Grčije prispevala 0,48-odstotni delež, kar znese 384 milijonov evrov. Na ministrstvu za finance trenutno preučujejo različne zakonodajno možne rešitve.
KOMENTARJI (144)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.