Sindikati: po predlogih delodajalcev bi potrebovali umetno dihanje

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ in Združenje Manager vladi sporočajo, da so kakršna koli nova davčna bremena za njih nesprejemljiva. Po njihovem je treba začrtati pot zniževanja teh bremen.

V zahtevah Kisik za gospodarstvo vladi predlagajo ukrepe za davčno razbremenitev ter za zagon razvoja in konkurenčnosti, pa tudi izvedbo strukturnih reform in sanacijo bančnega sistema. Od vlade pričakujejo, da jih bo vključila v delovne skupine za pripravo konkretnih ukrepov, so sporočili iz GZS.

Delodajalci vladi sporočajo, da je treba namesto pridobivanja proračunskih sredstev z dvigovanjem davkov učinkovitejše in racionalnejše upravljati javni sektor s ciljem znižanja javnofinančnih odhodkov.

Predlagajo, naj se določi zdajšnja raven obdavčenja podjetij kot najvišja možna efektivna davčna in trošarinska obremenitev podjetja ter zastavi strategija zniževanja davčnih bremen za gospodarstvo. Pri tem mora nepremičninski davek ohraniti enako stopnjo obdavčitve kot doslej, razen pri nepremičninah, ki doslej niso bile obdavčene ali so poslovno neaktivne.

Vlada naj napove "neizprosen" boj proti sivi ekonomiji z različnimi ukrepi. Redno in temeljito naj pobira davke in prispevke ter sproti meri učinke. Pri tem naj ugotavlja nedoslednosti med izkazanimi prihodki in premoženjskim stanjem posameznikov z obdavčitvijo kršiteljev, kar bi po mnenju delodajalcev imelo tako davčni kot psihološki pozitivni učinek.

Za črnograditelje naj predpiše visoke kazni in postavi takse za legalizacijo črnih gradenj, kjer to ni v škodo okolju. Država naj preuredi in zniža okoljske dajatve ter trošarine na energente, ki so bile dvignjene v letošnjem letu.

Opozarjajo tudi na po njihovem mnenju prezrt instrument socialne kapice. Po vzoru večine razvitih držav naj tako Slovenija omeji višino socialnih prispevkov.

Za zagon razvoja in konkurenčnosti naj država takoj odpravi birokratske ovire in občutno skrajša postopke izdajanja soglasij pri investicijah, menijo.

Za izvozno dejavnost naj pripravi akcijski program za dodatno podporo izvozu in odločnejšo podporo turizmu. Pripravi naj še akcijski program za privabljanje tujih investicij ter za nov razvojni program malega gospodarstva. Sprosti naj strateške investicije in sredstva EU.

Vlada naj v kabinetu predsednice imenuje gospodarskega ombudsmana in posebno medresorsko komisijo za hitro razreševanje kratkih stikov med podjetji in državno birokracijo. Določi naj donosnost državnega kapitala oz. premoženja s pomočjo mednarodne analize benchmark.

V Sloveniji se mora nadaljevati tudi izvedba strukturnih reform. Pri tem je treba po mnenju delodajalcev oblikovati in izvesti "prave, vzdržne in učinkovite reforme zdravstva, trga dela in pokojninske zakonodaje, ne le njihove kozmetične popravke".

Vladi predlagajo racionalizacijo zdravstva v smeri optimiziranja delovanja zdravstvenega sistema in odprave splošno znanih anomalij, nadaljevanje reforme trga dela s poudarkom na povečevanju prožnosti in z namenom zmanjšanja zaposlitvenega krča.

Dalje so za uvedbo javnofinančno vzdržne pokojninske reforme, za reformo sodstva in ukrepe proti plačilni nedisciplini ter za revizijo sistema javnega naročanja.

Slovenija mora nujno izvesti tudi sanacijo bančnega sistema, poudarjajo. Finančni sistem je treba urgentno urediti tako, da bodo banke zdrave in zmožne finančno servisirati gospodarstvo in potrošnike po konkurenčnih pogojih. Podjetjem morajo urediti dostop do finančnih virov po konkurenčnih pogojih, zato predlagajo hitrejše postopke prenosa slabih bančnih terjatev ter ustrezne dokapitalizacije in/ali privatizacije bank, ob tem pa tudi razdolževanje podjetij z aktivnejšim in pravočasnim prestrukturiranjem.

Vladi predlagajo še selektivno državno pomoč podjetjem, ki je mogoča samo na podlagi neodvisno potrjenega realnega finančnega in poslovnega programa prestrukturiranja z jasno odgovornostjo državnih uradnikov in strokovnim nadzorom nad izvajanjem prestrukturiranja, ne pa po političnih merilih.

Sindikati: Nekateri predlogi delodajalcev so taki, da bi ljudje potrebovali "umetno dihanje"

Nad idejami delodajalcev pa niso pretirano navdušeni sindikati. Kot pravijo v Zvezi svobodnih sindikatov (ZSSS), bi del zahtev gospodarstvenikov, zapisanih v dokumentu Kisik za gospodarstvo, imel katastrofalne posledice in bi krizo še poglobil, tako da bi ljudje potrebovali "umetno dihanje".

V ZSSS, kjer pripravljajo svoj paket alternativnih predlogov, so prepričani, da je del zahtev delodajalcev, združenih v dokumentu Kisik za gospodarstvo, škodljiv in da bi imel, če bi ga vlada upoštevala, katastrofalne posledice za delavce, upokojence in mlade.

Po njihovih besedah rdeča nit gradiva ni razvojna strategija, temveč nižji stroški delodajalca, z njimi pa manjša socialna varnost ljudi. To države ne more popeljati iz krize, temveč jo lahko le poglobi, verjamejo. 

Med idejami, ki niso zapisane v zahtevah, so pa v zadnjem obdobju prišle s strani nekaterih delodajalcev, jih v ZSSS najbolj razburja ukinitev minimalne plače. Bistvo minimalne plače je delavcu in njegovi družini zagotoviti dostojno življenje, v Sloveniji pa že zdaj ni tako, je opozorila izvršna sekretarka pri ZSSS Andreja Poje. Ob tem se je vprašala, ali želi biti Slovenija "oaza" v Evropi s kitajskimi plačami. Nesprejemljivi sta tudi ukinitev usklajevanja minimalne plače z inflacijo in uvedba socialne kapice, je dodala.

Izvršni sekretar pri ZSSS Andrej Zorko je bil posebej kritičen do zahtev, vezanih na novo reformo trga dela. V tej luči je bil posebej oster do ponovnega poziva za ukinitev plačanega odmora za malico. Da bi to okrepilo konkurenčnost gospodarstva, je po njegovih besedah "lari fari". Jezi ga tudi ponovni predlog za uvedbo začasnih in občasnih del za brezposelne, saj naj bi to povzročilo neposreden socialni "damping".

V ZSSS pogrešajo tudi predloge za okrepitev transparentnosti poslovnega okolja. Poskrbeti bi bilo treba za objavo delodajalcev, ki ne izplačujejo plač, kot so to julija storili Hrvati, objavo kršiteljev in prekrškov s področja delovne zakonodaje ter objavo odgovornih za slaba posojila, je nanizal izvršni sekretar pri ZSSS Goran Lukič. V dokumentu pogrešajo tudi predloge v zvezi z vlaganjem v kadre, njihovo izobraževanje in usposabljanje.

Pri tem je povzel podatke med letoma 2003 in 2008, ko je bilo za ta namen na voljo 30 milijonov evrov, a je 20 milijonov evrov ostalo neizkoriščenih. V Avstriji vsako leto za poklicno izobraževanje in usposabljanje namenijo šest milijonov evrov, je navedel.

Da je dokument pomanjkljiv, se je strinjal tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič, ki je med drugim ostro zavrnil predlog za novo pokojninsko reformo in uvedbo malega dela za vse. Dejal je, da se delodajalci iz minulih razprav očitno niso nič naučili, in zatrdil, da se, če mislijo, da bodo izpolnili tovrstne cilje, motijo.