Zgodba o Vegradu se žalostno končuje, saj je to podjetje sporočilo, da je plačilno nesposobno. Glede nadaljnje usode podjetja sta možna dva scenarija. Prisilna poravnava ali stečaj.
Ministrica za gospodarstvo Darja Radić meni, da bo Vegrad težko zmogel izkoristiti prisilno poravnavo. Stečaj družbe je tako po njenih besedah najbolj realna možnost in najbolj optimalna rešitev za delavce.
Zagotovila je, da bo država, ki ima prek Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP) v Vegradu 29-odstotni lastniški delež, poskrbela za brezposelne.
Družba PDP je, kot pravi njen izvršni direktor Matej Golob Matzele, od pridobitve lastniškega deleža v Vegradu decembra lani skupaj z bankami in največjimi lastniki vodila aktivnosti za rešitev velenjske družbe in svojega deleža. Kot poudarja, pa nastale situacije niso mogli preprečiti.
Nastala situacija je po besedah Radićeve in Goloba Matzeleja tudi posledica neodgovornega ravnanja uprave Vegrada, ki jo vodi Hilda Tovšak. Ta je namreč prikrivala podatke o poslovanju družbe. Radićeva za zdaj ne želi napovedovati morebitnih odškodninskih tožb. Nekaj kazenskih ovadb v zvezi z Vegradom je bilo po njenih besedah sicer že vloženih, če bodo potrebne še kakšne, bodo to tudi storili, je zatrdila.
Pezdir: Le stečaj
Tudi komentarji ekonomistov so podobni razmišljanju Radičeve. Tudi Rado Pezdir namreč meni, da je realna možnost le stečaj. Pravi namreč, da ga v vsej zgodbi preseneča le dejstvo, da do njega ni prišlo že prej. “Da je Vegrad 'gnila' družba, pa res ni nikakršna novica, tudi za insolventnost se je vedelo že dolgo. Vegrad v takšni obliki pač nima prihodnosti. Začete projekte bo pač dokončal kdo drug.”
Poglejte članek o tem, kdo bo plačal za grehe direktorice Vegrada Hilde Tovšak.
Vprašanje, ali bodo dobili plače
Ekonomist Jože Damijan sicer kot možen scenarij za Vegrad omenja poskus prisilne poravnave med družbo in upniki. A bo morebitna prisilna poravnava po njegovih besedah izjemno težavna, saj družba nima veliko sklenjenih pogodb za nove gradbene projekte. Bolj verjeten je zato stečaj. Pravi, da bo na pogorišču Vegrada verjetno nastalo nekaj manjših gradbenih podjetij.
V primeru stečaja se bodo po Damijanovih besedah upniki poplačali v odvisnosti od vrednosti premoženja Vegrada glede na njegove obveznosti ter v odvisnosti od prednostne vrste terjatev. Najprej se bodo reševale banke, pri katerih ima Vegrad zastavljeno svoje premoženje, podizvajalci pa šele, potem ko bodo banke poplačane.
V primeru stečaja je po Damijanovih besedah položaj za zaposlene hud, se pa zanje vsaj končuje sedanja agonija ter bodo v primeru stečaja lahko deležni socialnega varstva s strani države in upravičeni do nadomestil za brezposelne. "Za mnoge izmed njih se bo finančni položaj tako vsaj kratkoročno izboljšal," meni.
"Podobnih stečajev gradbenih podjetij je bilo že nekaj in še nekaj jih bo. Bolj pomembno je, kako bo stečaj Vegrada vplival na vrednost nepremičnin, saj bodo banke morale začeti odprodajati novozgrajena Vegradova stanovanja. Podobno tudi drugi upniki (podizvajalci), ki so ta stanovanja dobili kot kompenzacije za neplačana dela s strani Vegrada. Mogoče je pričakovati pomemben vpliv na znižanje cen novih stanovanj v Ljubljani, predvsem tistih v cenovnem razredu od 2000 do 3000 evrov na kvadratni meter," je še pojasnil.
Razočaranje delavcev
Žalost, razočaranje in obup so besede, ki najbolje opišejo občutke Vegradovih delavcev. Nekaj jih je že pripravilo potovalke in krenilo nazaj v domovino s sporočilom, da se v to deželo ne vrnejo nikoli. Češ da na denar nekateri čakajo že od marca, drugi od maja in da nimajo več od česa živeti, je poročal 24UR OB ENIH.
Delavci si želijo, da bi jim Vegrad denar, ki jim ga dolguje, vendarle izplačal. Vsi še vedno verjamejo v pravno državo, ni pa jim jasno, zakaj nihče z državnega vrha ne ukrepa.
Stečaj: Brez dela ostane 1700 delavcev
Odgovornost za precej verjeten propad podjetja delavci sicer pripisujejo izključno načinu dela Hilde Tovšak. "Na trgu moraš biti prilagodljiv, ne moreš se ujeti le v eno zgodbo. Podobno kot je Gradis gradil samo trgovine, je zdaj Vegrad gradil le stanovanja. Oboje se je slabo končalo. Žal pa Tovšakova ni želela poslušati ekonomistov, ko so govorili o padanju kupne moči, in drugih raziskav tržišča. Znala je graditi, ne pa tudi prodati ...” še pravi Čater.
Po njegovem mnenju pomeni prisilna poravnava zavlačevanje, "razen če direktorici Vegrada Hildi Tovšak bog v 'kufru' ne prinese denarja". Treba je uvesti stečaj in poiskati osebo z drugo vizijo, ki bi nadaljevala posle Vegrada in zaposlila delavce, je prepričan. "Nihče ni nor, da bi vso gradbeno mehanizacijo Vegrada pokopal pod zemljo," še meni Čater.
Država ima pomembno odgovornost
Slovenski predsednik Danilo Türk je prav tako komentiral dogajanje v podjetju Vegrad. Poudarja, da ima država pri reševanju problema Vegrada pomembno odgovornost. Po njegovem mnenju bi bilo treba socialno stisko delavcev najresneje in prioritetno upoštevati v vsem prihodnjem odločanju o usodi podjetja.
"Kar zadeva pretekle zlorabe, pa poudarjam, da je bilo ravnanje vodstva Vegrada cinično in vredno vsega obsojanja. Pričakujem, da bodo nezakonitosti, ki bi bile ugotovljene, tudi sankcionirane,“ še dodaja predsednik.
Pomoč ogroženim delavcem
Velenjski Rdeči križ delavcem družbe Vegrad, ki je insolventna, deli pakete hrane in pralnega praška, delavci pa lahko vsak dan med 15. in 18. uro v velenjski javni kuhinji dobijo topel obrok.
V javni kuhinji dnevno razdelijo obroke okoli 180 delavcem, so povedali na občini, kjer bodo imeli v sredo na temo Vegrada tudi novinarsko konferenco. Delavci lahko na občino podajo tudi vlogo za enkratno izredno denarno pomoč. Posameznik lahko dobi 115 evrov, za dve odrasli osebi je pomoč 195 evrov, tričlanska družina lahko prejme 229 evrov, štiričlanska 264 evrov, petčlanska pa 298 evrov. Enostarševska družina z enim otrokom je upravičena do 184 evrov, enostarševska družina z dvema otrokoma do 218 evrov, enostarševska družina s tremi otroci pa do 252 evrov.
Občina tudi še vedno zbira podatke o šoloobveznih otrocih iz družin Vegradovih delavcev, da jim bo s potrebščinami pomagala ob začetku šolskega leta. Z Mladinsko knjigo Velenje so se dogovorili, da bodo upravičenci lahko prevzeli šolske potrebščine v vrednosti 50 evrov na otroka. Pakete s šolskimi potrebščinami, prilagojene stopnji šolanja, upravičencem deli tudi Karitas.
KOMENTARJI (305)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.