Decembra cene padle, a letna inflacija nad povprečjem evroobmočja

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin decembra na letni ravni zvišale za 2,7 odstotka, na mesečni ravni pa je Slovenija zabeležila deflacijo; cene so se znižale za 0,3 odstotka, je danes v prvi objavi sporočil državni statistični urad.

Letna rast cen je bila v letu 2012 2,7-odstotna (lani dvoodstotna), povprečna letna pa 2,6-odstotna (lani 1,8-odstotna).

Blago je bilo na letni ravni v povprečju dražje za 2,7 odstotka, storitve pa za 2,6 odstotka. Med blagom se je blago dnevne porabe podražilo za 4,8 odstotka, poltrajno blago pa za 0,2 odstotka. Trajno blago se je za 3,1 odstotka pocenilo.

Najbolj so se podražili alkohol in tobačni izdelki

V letu 2012 so se cene najbolj zvišale v skupini alkoholne pijače in tobak (za 9,4 odstotka), pri čemer so bili tobačni izdelki dražji za 12,3 odstotka, alkoholne pijače pa za pet odstotkov.

Sledile so gostinske in nastanitvene storitve (9,3 odstotka), in sicer so se cene gostinskih storitev v povprečju zvišale za 11,8 odstotka, cene nastanitvenih storitev pa za 2,1 odstotka.

Višje so bile med drugim tudi cene v skupinah hrana in brezalkoholne pijače ter izobraževanje (po 4,7 odstotka), prevoz (3,4 odstotka) ter raznovrstno blago in storitve (2,4 odstotka).

Hrana dražja za skoraj 5 odstotkov

Cene prehrambnih izdelkov so se letos zvišale za 4,7 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke manj kot lani; najbolj se je podražila zelenjava (19,7 odstotka) in sadje (15,4 odstotka). Na dvig cen v skupini izobraževanje so najbolj vplivale višje cene predšolskega izobraževanja (9,3 odstotka), v skupini prevoz višje cene letalskega potniškega prevoza (11,4 odstotka) ter goriv in maziv (11 odstotkov) ter nižje cene cestnega potniškega prevoza (devet odstotkov) in osebnih avtomobilov (4,2 odstotka). V skupini raznovrstno blago in storitve so izstopale višje cene zdravstvenega zavarovanja (11,1 odstotka).

Znižale pa so se cene izdelkov in storitev v skupinah komunikacije in stanovanjska oprema (1,1 in 0,7 odstotka). Na znižanje cen v skupini komunikacije so najbolj vplivale nižje cene telefonov in drugih aparatov (2,3 odstotka), v skupini stanovanjska oprema pa nižje cene malih gospodinjskih aparatov (5,2 odstotka).

K skupni rasti cen so tako letos največ prispevale višje cene v skupinah hrana in brezalkoholne pijače (0,77 odstotne točke), alkoholne pijače in tobak (0,49 odstotne točke), gostinske in nastanitvene storitve (0,48 odstotne točke), stanovanje (0,18 odstotne točke) ter raznovrstno blago in storitve (0,17 odstotne točke).

Skupno rast pa so najbolj znižale nižje cene v skupinah stanovanjska oprema in komunikacije (v vsaki za 0,05 odstotne točke).

Decembra deflacija zaradi decembrskih popustov

V mesečni primerjavi je Slovenija znova beležila deflacijo, tokrat v višini 0,3 odstotka. Decembrski popusti so tudi letos vplivali na znižanje cen v skupini obleka in obutev (3,4 odstotka), kar je k deflaciji prispevalo 0,3 odstotne točke. Po 0,2 odstotne točke so skupno inflacijo dodatno znižale še preostale decembrske pocenitve (opazneje oprema za šport za šest odstotkov). Med podražitvami so izstopale višje cene zelenjave (9,4 odstotka), ki so skupno raven cen zvišale za 0,2 odstotne točke.

Na negativno rast cen so vplivale nižje cene blaga (0,4 odstotka), cene storitev pa so v povprečju ostale nespremenjene. Cene poltrajnega blaga so se znižale (za tri odstotke), cene trajnega blaga so se zvišale (0,3 odstotka), cene blaga dnevne porabe pa se v povprečju niso spremenile.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila decembra 3,1-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa 2,8-odstotna. Mesečna rast cen je ostala na novembrski ravni, pri minus 0,2 odstotka.

Umar: Inflacija višja od povprečja v evroobmočju

Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) ocenjujejo, da je gibanje cen življenjskih potrebščin letos zaznamovala predvsem šibka gospodarska aktivnost v domačem in mednarodnem okolju, ki se odraža na umirjenem gibanju osnovne inflacije. Umar dodaja, da je 2,7-odstotna medletna inflacija višja od povprečja v evroobmočju. Ob predvideni šibki gospodarski aktivnosti na uradu tudi v prihodnjem letu ne pričakujejo izrazitejših pritiskov na rast cen življenjskih potrebščin.

Na rast cen pa so močneje vplivali nekateri enkratni dejavniki. 0,7 odstotne točke so prispevale višje cene hrane, višje cene storitev so prispevale 0,8 odstotne točke, prav toliko pa tudi višje cene energentov. Slednje predvsem kot posledica gibanja cen surovin v mednarodnem okolju. Velik vpliv so imeli tudi ukrepi na davčnem področju. Dvigi trošarin na energente so k inflaciji prispevali okoli 0,3 odstotne točke, višje trošarine na tobačne izdelke ter alkohol pa so prispevale okoli 0,4 odstotne točke.