Trump prišel kot 'razgrajač', odšel kot 'trezni pragmatik'. Tehnološki giganti pa so s prestola padli v nemilost

Še preden so prišli tja, so strokovnjaki, bogataši, mnenjski voditelji in drugi sestavili seznam svetovnih izzivov in med najpomembnejšimi izpostavili klimatske spremembe. Kako te delujejo v praksi, je letos marsikdo opazil takoj po prihodu v Davos, ki ga je pokrila skoraj dva metra debela snežna odeja.

Vreme je nekoliko spremenilo načrte organizatorjev, še posebej prvi dan, a elite to ni ustavilo, da ne bi pripotovala v Švico.

Domačini so vsakoletnega pompa že vajeni. Čeprav je letos prišel tudi ameriški predsednik Donald Trump, to večjega kaosa ni povzročilo. "Varnostni ukrepi so bili precej podobni lanskim. Nismo imeli občutka, da je zaradi Trumpa tukaj več policistov. Pravzaprav jih je bilo precej več leta 2000, ko je prišel takratni ameriški predsednik Bill Clinton," sta za blick.ch povedala Eddy in Eveline Bartholomeus.

Trump je letos zasenčil vse ostale goste - tudi v očeh domačinov. Tisti, ki jim je uspelo ameriškega predsednika ujeti na fotografijo ali video posnetek, ne skrivajo zadovoljstva s tem dosežkom. "Pač se ne zgodi vsak dan, da pride ameriški predsednik. Videti vse te helikopterje, njegovo ekipo ... res nekaj posebnega," je dejal Andi D'Alberti.

Spet drugi "forumskega cirkusa" ne bodo pogrešali. "Seveda je impresivno, da je prišel Donald Trump. Ampak moram reči, da sem vesela, da je konec," je za Blick dejala Claudia Casty.

Življenje v mondenem zimskem središču se bo tako vrnilo na ustaljene tirnice. Iz okolice območja, ki ga zaradi varnostnih razlogov običajno kar zaprejo, so odšli tudi protestniki. Ti so kraj "okrasili" z nekaj napisi proti Trumpu, v sneg so zapisali, da so klimatske spremembe še kako resnične, nekaj jih je protestiralo proti globalizmu. A večjega pompa - kljub nekaterim drugačnim napovedim - niso povzročili.

Trump prišel s slovesom razgrajača, odšel kot "trezni pragmatik"

Prvi zvezdnik foruma Trump je ob vrnitvi v domovino obisk Švice, za katero je dejal, da je čudovita, in nastop na forumu, označil za uspeh.

Švicarski mediji se z njim danes precej strinjajo. Če je kdo pričakoval, da bo Trump na odru Davosa obračunal s svetom, koga resnično užalil ali storil kaj povsem neprimernega, pač tokrat ni prišel na svoj račun. Pravzaprav je Trump pri gostiteljih pustil dober vtis.

Trump je bil tudi v svojem govoru precej preudaren, jezil pa se je izven uradnega govora le nad novinarji, ki pišejo "lažne novice".

Celo ameriški mediji, ki so nestrpno čakali na kakšen Trumpov spodrsljaj, Trumpu priznavajo, da je v Davosu presenetil. Že mogoče, da je bil tam najbolj pričakovan, še zdaleč pa ne najbolj zaželen gost. Nekateri so celo pričakovali odkrite izraze nezadovoljstva med njegovim govorom, protestne odhode iz dvorane ...

Zgodilo se ni nič od tega. Govor pred nabito polno dvorano se je končal z aplavzom. Trump, ki v govoru ni skoparil s samohvalo na račun spreminjanja gospodarskega okolja, je namreč dokazal, da je precej bolj pragmatičen, kot mu priznavajo predvsem na domačem terenu. "Videli smo precej konstruktivno Trumpovo ekipo," je za New York Times dejal Vas Narasimhan iz Novartisa.

Trump se je potrudil, da svetu sporoči, da je njegova država "odprta za posel": "Ustvarjamo okolje, ki privablja kapital. ZDA so država, kjer lahko inovirate, ustvarjate, gradite." Globalizaciji naklonjeni eliti, ki je pred tem glasno izražala zaskrbljenost zaradi Trumpovih idej o razdiranju trgovinskih sporazumov, pa je zagotovil, da ni proti prosti trgovini - dokler je ta pravična za vse vpletene.

Tudi evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmstrom, ki jo sicer skrbi, da bi Trump zanetil trgovinsko vojno s Kitajsko, je priznala, da pa vendarle ima tudi Evropa težave s Kitajsko in koordiniran pristop na tem področju ne bi bil slaba ideja.

Kaj bo nepredvidljivi Trump storil v praksi, seveda ni jasno, je pa po pisanju New York Timesa več ljudi iz poslovnega sveta iz Davosa odšlo rahlo pomirjenih z mislijo, da Trump morda le ni tako enodimenzionalen in razdiralen, kot včasih kaže na prvi pogled. Prišel je s slovesom razgrajača, odšel kot "trezni pragmatik", so o tem zapisali pri New York Timesu.

"Takšnega Trumpa nismo pričakovali. Nobenih kontroverznih izjav ni bilo," je o Trumpovem nastopu dejal Ishmael Sunga iz Južnoafriške zveze kmetijskih sindikatov. Trump je mnenje o "določenih državah" tokrat raje zadržal zase.

Spet drugi so tudi po nastopu v Davosu ocenili, da volk vendarle ne menja kože. "Kot ženska moram reči, da se mi stvari, ki jih vemo o njem, še vedno zdijo zelo moteče. To je bil sicer zelo poslovno usmerjen govor, a človek se vedno sprašuje o njegovih namenih," je dejala ena od udeleženk foruma, ki jo povzema NYT.

Merklova, Mayjeva pa tudi Macron tokrat kar nekoliko v senci

Precej manj evforije je bilo v Davosu ob nastopu evropskih voditeljev Angele Merkel, Emmanuela Macrona in Therese May.

Merklova se še vedno spopada s posledicami domačih političnih težav v Nemčiji, kjer slabši volilni rezultat in dolgotrajno sestavljanje koalicije slabi njen vpliv, to pa se odraža tudi na mednarodnem političnem parketu.

Zbrane je opomnila, da smo v letu, ko se je pred 100 leti končala prva svetovna vojna. Takrat so politični voditelji v krizo odtavali, "kot bi hodili v spanju", je opozorila. Mi pa se moramo vprašati, ali smo se naučili zgodovinske lekcije. Opozorila je, da je generacija, ki je bila rojena po vojni, na potezi, da dokaže, da je osvojila zgodovinsko znanje. Kot je dejala, je populizem nevaren, strupena mešanica pa se ustvari, ko imajo ljudje občutek, da so v nepoštenem položaju. Opozorila je pred stereotipi, ki delijo ljudi. "Če mislite, da so Američani po naravi protekcionisti, Nemci pa mahajo z železno pestjo, generalizirate stvari in ne spoštujete individualnosti in o ljudeh sklepate, preden z njimi spregovorite, to pa je temelj populizma."

Da populizem vendarle ni doživel razmaha, kot so si ga želeli njegovi podporniki, je na drugi strani dejala Theresa May. A ob njenem govoru je večina bolj kot vsebino opazila dejstvo, da je bilo v dvorani precej praznih stolov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se ob pešajoči moči Merklove vidi v vlogi motorja EU, je v Davosu oznanil, da "je Francija nazaj". Vseeno je v svetovnem časopisju še najbolj odmevalo, da je med govorom nekoliko dregnil Donalda Trumpa in njegovo skepso glede klimatskih sprememb. Klimatskih sprememb sicer Trump nato v svojem govoru ni niti omenil.

Macron je dejal, da Evropa potrebuje 10-letno strategijo, ki bi jo naredila zeleno, znanstveno in politično silo. Ocenil je, da je potrebne več ambicije za enotno Evropo. Desetletna strategija bi morala biti sestavljena do konca leta, je dejal. Med ključnimi točkami pa izpostavil, da bo treba v svetu, kjer "potrebujemo več možganov in manj orožja", reformirati šolstvo, se zavedati pomena človeškega kapitala, inovacije postaviti v center ekonomije, reformirati investicije in kapital, pa tudi strukture, ki morajo postati bolj prilagodljive. Medtem ko je pozval k akciji na evropski ravni, pa je še dodal, da se je ob tem treba zavedati, da se je globalizacija znašla na razpotju pred številnimi izzivi.

A Macronova ideja o strategiji do konca leta je najbrž veliko preveč optimistična, evropski voditelji, ki povezavo na domačem parketu radi izkoriščajo, ko je treba najti krivca za domače težave, namreč skupnega jezika že dolgo ne najdejo in nič ne kaže, da bi se to spremenilo.

Preteča nevarnost Silicijeve doline

Mayjeva je izzvala gigante informacijske tehnologije, ki bi morali po njenem storiti več, da zaščitijo uporabnike, predvsem otroke: "Podjetja ne smejo mirno gledati, kako se njihove platforme uporablja za zlorabljanje otrok, moderno suženjstvo ter širjenje terorističnih in ekstremističnih vsebin." Po njenem najbrž nihče ne želi biti znan kot platforma, kjer se najde "najboljše" teroristične vsebine in otroško pornografijo. Na področju sodobnih tehnologij je izpostavila tri prioritete: razmisliti je treba o tem, ali je za regulacijo sodobnih tehnoloških platform treba sprejeti novo zakonodajo, investitorji morajo razmisliti o tem, kakšen je družbeni vpliv platform, v katere investirajo, posvetiti pa se je treba tudi etičnim vprašanjem, povezanim z vprašanjem umetne inteligence.

Merklova je opozorila na nevarnost, da digitalna revolucija prinese reprizo napak iz 20. stoletja. Po njenem ni dovolj, če bo sadove te revolucije želo 20 ali 30 odstotkov ljudi, ampak je treba poskrbeti tudi za tiste, ki jih koristi ne bodo zaobjele.

Še dlje pa je šel bogataš in eden največjih (finančnih) podpornikov civilno-družbenih gibanj George Soros. Ta je IT podjetja obtožil, da so se iz voditeljev napredka in inovacij spremenila v oviro inovativnosti in ustvarjajo probleme, ki se jih šele zdaj zavedamo. Primerjal jih je s podjetji, ki so v preteklosti kopala rudo ali črpala nafto, le da so ta izkoriščala fizično okolje, IT platforme pa izkoriščajo družbeno okolje. Ob velikih zaslužkih pa se ta podjetja izogibajo vsakršni odgovornosti, je še dejal Soros, ki meni, da se IT giganti sprenevedajo, ko pravijo, da so le "distributerji informacij". Opozoril je, da se "v digitalni dobi s človekovo pozornostjo dogaja nekaj škodljivega in morda nepopravljivo napačnega". Izrazil je tudi zaskrbljenost, da bi se povezali avtoritarni režimi in IT giganti ter ustvarili sistem korporativnega nadzora, povezanega z državnim nadzorom, rezultat pa bi bil hujši, kot sta si ga kadar koli predstavljala celo Aldous Huxley ali George Orwell. Da se z ameriškimi IT podjetji povezujejo politiki, ki kažejo avtoritarne tendence, ga ne preseneča. Diktatorji pač vedno želijo izboljšati metode nadzora, je opozoril in dodal, da internetni monopolisti ne kažejo nobenega interesa, da bi družbo zaščitili pred svojim škodljivim početjem.

Na udaru Davosa so se znašle tudi kriptovalute in tehnologija veriženja blokov. "Vse to je špekuliranje in igralništvo," je dejal Stephen Poloz, guverner banke Kanade. Nobelov nagrajenec Robert Shiller je napovedal, da je zlom kriptovalut "verjeten". Šefinja Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde je ocenila, da je možnost, ki jo tehnologija daje ljudem, da se skrivajo za anonimnostjo, perejo denar ali financirajo terorizem, enostavno nesprejemljiva. Še več govorcev je kriptovalute ocenilo za "balon".

Stari vladarji sveta proti novim vladarjem sveta?

A tudi bolj goreči podporniki tehnologije so bili slišani. Medtem ko številne umetna inteligenca skrbi z vidika ugašanja delovnih mest in etičnih pomislekov o njeni potencialni zlorabi, je Googlov Sundar Pichai umetno inteligenco označil za enega najpomembnejših izumov človeštva, celo bolj pomembno za človeštvo od ognja in elektrike. Se je pa tudi on strinjal, da skupaj z novostmi prihajajo novi etični izzivi.

Ne izzivi, ampak nevarnosti, pa je na panelu "Zaupamo tehnologiji?" menil  Salesforceov Marc Benioff. Ta je gigante informacijske tehnologije primerjal s tobačnimi podjetji, njihove produkte, ki iz ljudi naredijo odvisnike, pa razglasil za nevarnost, ki jo je treba regulirati kot tobak. Šefa Uberja Travisa Kalanicka pa je označil za človeka, ki je s svojim poslovnim modelom ustvaril toksično poslovno okolje.

Enotnega odgovora o tem, kako regulirati tehnologijo, forum seveda ni dal. Še najdlje so sodelujoči prišli z zaključkom, da se mora pohodu umetne inteligence in ostalih tehnologij prilagoditi šolstvo, sicer bodo na trgu dela težave.

Če kaj, potem je forum razburkal odnose med eno in drugo stranjo, tehnološke gigante pa v očeh vladajoče elite s prestola pahnil v prepad stvari, ki jih vidijo kot škodljive. Sprememba ni niti presenetljiva niti enostranska. Tehnološki giganti namreč že dolgo niso več tisti, ki ponujajo storitve, kot sta iskanje po spletu ali klepetanje s prijatelji, ampak trdijo, da želijo ustvariti pravičnejši model sveta, ki je vključujoč, temelji na delitveni ekonomiji, tudi tehnologiji veriženja blokov in še čem.

V očeh ljudi so pogosto videni kot znanilci pravičnih sprememb, medtem ko "stare elite", kamor spada tudi druščina iz Davosa, veljajo za simbol "zlobnega političnega, bančnega in gospodarskega sistema, ki poveličuje izkoriščevalski multinacionalke". Kdo so torej ti, da bi pridigali in nasprotovali spremembam, je bilo mogoče te dni prebrati na spletnih forumih, kjer so tekle debate o slišanem v Davosu. Marsikdo je pomisleke "elite iz Davosa" videl kot odraz lastnega strahu za obstoj.

A marsikdo svari - pravzaprav ne gledamo boja zlobne elite proti idealistični eliti, ampak zgolj spopad stare in nove elite. In obe kopičita denar, medtem ko pridigata o družbeni pravičnosti. Vprašanje je le, v katerem žepu je tega denarja več in kako visoka je cena, ki jo za uspeh peščice plača večina. In v primeru nebrzdanega razvoja (informacijske) tehnologije, bi lahko bila visoka, opozarjajo številni.