Cerar Jazbecu (še) zaupa, a mu bo moral ta še marsikaj pojasniti

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, ki se je zaradi ukrepov v okviru sanacije bank v minulih dneh znašel pod pritiskom javnosti, zaenkrat uživa podporo premierja Mira Cerarja, a bo moral odgovoriti še na kar precej vprašanj. "Nekatera dejstva še niso do konca razjasnjena," je danes v Ljubljani dejal Cerar.

Cerar je Jazbeca povabil na sredino sejo vlade, da bo lahko tudi ministrski ekipi predstavil dejstva glede omenjene zadeve, odgovoril pa bo lahko tudi na njihova vprašanja. "Guverner ob vseh teh sumih in domnevah zaenkrat uživa moje zaupanja, bo pa moral odgovoriti na kar precej vprašanj, saj nekatera dejstva še niso do konca razjasnjena," je dejal premier.

Ob tem je izrazil upanje, da se bo izkazalo, da je bilo vse v redu. "Če bi se izkazalo, da so bile kjerkoli storjene nepravilnosti, da je prišlo do hujših napak, pa bo vlada pozvala pristojne institucije, da nemudoma in v skladu s svojimi pristojnostmi ukrepajo," je dodal.

Je pa ta primer ne glede na to, kako se bo stvar na koncu razpletla, po njegovem mnenju poučen že zato, ker je opozoril na nekatere možnosti izboljšave zakonodaje. "Postopek zamenjave guvernerja - ne govorim o tem primeru, ampak na splošno - v primeru kakšnih nepravilnosti ni urejen dobro. Tu bo treba zakon v prihodnje spremeniti," je pojasnil premier.

A v konkretnem primeru o čem takšnem ne razmišljajo. "Najprej moramo do popolnosti ugotoviti vsa dejstva, da ne bi neutemeljeno širili nekih sumov ali obtožb," je povedal Cerar. Če bi se kakšni sumi ali obtožbe izkazali kot utemeljeni, pa morajo pristojni organi nemudoma ukrepati, je sklenil.

Banka Slovenije se je v minulih dneh znašla pod pritiskom javnosti zaradi očitkov o domnevnih nepravilnostih pri ukrepih za sanacijo bank konec leta 2013 in lani, predvsem v povezavi z izbrisom delnic in podrejenih obveznic. Jazbec je vse očitke, tudi to, da so prirejali dokumente in manipulirali s podatki, zavrnil.

Jazbec znova zavrnil očitke

Omenjene očitke je Jazbec danes v pogovoru za Radio Slovenija znova označil za napačne. Med drugim je ponovil razloge za sanacijo in njen potek ter pri tem spomnil, da v primeru državne pomoči bankam od 1. avgusta 2013 veljajo prenovljena pravila o dodeljevanju državnih pomoči v bančnem sistemu v krizi. Ta je Slovenija v svojo zakonodajo prevedla preko sprememb zakona o bančništvu.

Pravila po Jazbečevih pojasnilih pravijo, da je treba v primeru državne pomoči opraviti oceno likvidacijske vrednosti. Ker je bila ta v primeru NLB, NKBM in Abanke večja od skupne vsote osnovnega podrejenega kapitala, druge možnosti kot popoln izbris podrejenih obveznosti ni bilo, je guverner odgovoril na vprašanje, zakaj se ni Banka Slovenije zatekla k predlogu o delnem izbrisu ali pretvorbi v kapital.

Banka Slovenije je po Jazbečevih besedah tako le upoštevala veljavno zakonodajo, ki je bila sicer spremenjena tik pred izvedbo sanacije konec leta 2013.

V luči nekaterih pozivov k odstopu po nedavnih medijskih objavah o domnevnih nepravilnostih na strani Banke Slovenije pri sanacij bank je Jazbec povedal, da ne vidi razloga za odstop, saj so zgolj izvrševali zakon, ki jim je naložil takšno obliko sanacije.

O morebitnih dodatnih stroških ukrepov za krepitev stabilnosti bank v višini preko pol milijarde evrov, ki bi nastopili, če bi tožeči mali delničarji in lastniki podrejenih obveznosti uspeli z ustavno pritožbo in nato še s tožbami na drugih sodiščih, je ponovil le, da so zadeve na sodiščih je zato treba počakati na njihovo odločitev. Vse ostalo bi bilo prejudiciranje.

O motivih za zadnje napade na Banko Slovenije je po njegovih besedah težko govoriti. Ponovil je le, da ta ni nikoli ponarejala dokumentov ali manipulirala s podatki, da bi povečala ugotovljeno kapitalsko luknjo.

Spomnil je, da se je pred objavo rezultatov pregledov bank konec leta 2013 po medijih govorilo celo o kapitalskem primanjkljaju v višini 12 milijard evrov. Ko je bila objavljena številka 4,8 milijarde evrov, se je po guvernerjevih besedah nato govorilo celo, da je Banka Slovenije rezultate priredila, da bi luknjo zmanjšala na ravno toliko, kot je treba, da Sloveniji ne bo treba zaprositi za mednarodno finančno pomoč.

Leto pozneje pa se, tako Jazbec, Banka Slovenije sooča s povsem drugačnimi obtožbami. Ob tem je znova zagotovil le, da so vse številke preverljive, metodologije so objavljene, podatki pa so na voljo tako na straneh Banke Slovenije kot tudi na ustavnem sodišču in na registracijskih sodiščih.

Tudi medijske navedbe, da imajo v Banki Slovenije "žvižgača", so po njegovem mnenju neutemeljene, saj so vsi podatki na voljo. Zgodba o žvižgaču je tako po njegovi oceni lahko uporabljena le z določenim motivom izpodbijati verodostojnost regulatorja bančnega sistema.