Prestiž cenejši, nuja dražja

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin aprila v primerjavi z marcem zvišale za 0,8 odstotka, je objavil državni statistični urad. Inflacija na letni ravni je znašala 6,5 odstotka, povprečna 12-mesečna rast cen pa pet odstotkov. Letošnja aprilska inflacija je torej nekaj nižja kot v marcu in tudi kot v aprilu lani, je povedala vodja oddelka za statistiko cen življenjskih potrebščin Mojca Maček Kenk. Rast cen je bila precej sezonsko pogojena, vezana pa tudi na spremembe cen nafte na svetovnih trgih, je dodala generalna direktorica statističnega urada Irena Križman.

Aprila se je najbolj podražila obleka in obutev – slednja za 5,7 odstotka, oblačila pa za 3,1 odstotka. Še vedno je bil prisoten vpliv menjave kolekcij po trgovinah, je povedala Maček Kenkova. Poleg obleke in obutve so se aprila opazneje podražili še naftni derivati (pogonska goriva za 1,1 odstotka, tekoča goriva pa za 0,8 odstotka), sadje (za 9,4 odstotka), stanovanjska oprema (0,8 odstotka) ter gostinske in nastanitvene storitve (prve za 0,8 odstotka, druge pa za tri odstotke). Skupno rast cen so v aprilu podobno kot tudi v aprilu lani najbolj nižale cene cvetja ter izdelkov za vrtnarstvo, ki so se v povprečju znižale za pet odstotkov. Alkoholne pijače in tobak so se v povprečju pocenili za 0,1 odstotka.

Umar: Umirjanje inflacije bo počasnejše

Aprilska povišanja cen kljub temu, da so bila nižja kot aprila lani, ostajajo relativno visoka, medtem opozarja Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Pritiskom cen mednarodnega okolja se je v zadnjih mesecih pridružila tudi rast cen, ki se oblikujejo na slovenskem trgu. Oboje povečuje tveganja, da bo umirjanje inflacije počasnejše, kot je kazalo še v začetku leta. Na Umarju ugotavljajo, da kljub rasti cen energentov in hrane v Sloveniji ter v celotnem območju evra, ki še naprej ostaja pomemben dejavnik visoke inflacije, podatki za april kažejo, da se na domačem trgu krepi tudi rast cen v ostalih skupinah indeksa cen življenjskih potrebščin.

"Ohranjanje visoke inflacije je delno že tudi posledica sekundarnih učinkov, ko se višja inflacija in višja inflacijska pričakovanja vgrajujejo v vse večje število cen, ki niso neposredno povezane z dogajanji na svetovnih trgih," pravi direktor Umarja Boštjan Vasle. Takšna gibanja povečujejo "potrebo po proučitvi možnih prilagoditev makroekonomskih politik", in sicer je po njegovih besedah poleg rebalansa proračuna, ki ga je napovedala vlada, pomembno predvsem, da socialni partnerji pri dogovorih o povišanju plač upoštevajo spremenjene ekonomske razmere.