Cene pa še kar navzgor

Inflacija v Sloveniji je po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta letos ostala na razmeroma visoki ravni. "Medtem ko sta bila lani ključna dejavnika inflacije višje cene hrane in goriv, so se letos poleg tega pojavili še sekundarni učinki. Višje cene hrane in goriv se že prenašajo v druge cene," je pojasnil Vasle.

"Čeprav največje inflacijske pritiske povzročajo zunanji cenovni šoki visokih cen goriv in hrane, se je rast cen začela prenašati tudi na tiste skupine proizvodov, ki niso neposredno povezane z dogajanji na svetovnih trgih. Letos znaša prispevek višjih cen nafte in hrane k inflaciji štiri odstotne točke, še pomembnejši pa je prispevek sekundarnih učinkov," je pojasnil Vasle.

Tekoča goriva letos k inflaciji prispevajo med eno in 1,5 odstotne točke, hrana pa okoli dve odstotni točki, kar je mnogo več kot predlani in tudi lani. Pričakovanja do konca leta so v največji meri odvisna od gibanja cen nafte in hrane. Sicer pa je bila lani aprila in maja medletna inflacija izredno visoka, zato je za letos pričakovati, da bo ostala na enaki ravni oz. bo nekoliko nižja.

Eno od največjih tveganj predstavljajo plače

"Če se bodo trenutna gibanja cen hrane in nafte nadaljevala, se bo inflacija umirjala bistveno počasneje tako v območju evra kot v Sloveniji," je menil Vasle, a dejal, da so v Sloveniji navzoči tudi nekateri pozitivni dejavniki. "Na inflacijo bo blagodejno vplivala upočasnjena gospodarska rast in tudi morebitno zaostrovanje pogojev na trgu dela," je pojasnil. "Eno od največjih tveganj za inflacijo pa so plače," je opozoril Vasle. Če bi se pritiski za povišanje plač nadaljevali, bi to po njegovem mnenju lahko resno ogrozilo razmerja znotraj plač in ostala makroekonomska ravnotežja, zlasti inflacijo. Simulacije po njegovih navedbah kažejo, da bi vsaka rast plač, ki bi presegala produktivnost za eno odstotno točko, prispevala k inflaciji med 0,6 in 0,7 odstotne točke.

Ključni ugotovitvi Umarja v najnovejši številki Ekonomskega ogledala sta, da nove napovedi Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada podobno kot domače institucije pričakujejo ciklično umirjanje aktivnosti slovenskega gospodarstva. "Podatki kažejo, da se gospodarska aktivnost pričakovano umirja, a ostaja na razmeroma visoki ravni," je dejal Vasle. Aktivnost predelovalnih dejavnosti v zadnjih mesecih po njegovih besedah ostaja umirjena na visoki ravni. "Struktura se ni bistveno spremenila. Rast poganja predvsem proizvodnja kemičnih izdelkov," je povzel Vasle. Postopoma se umirjajo tudi poslovna pričakovanja v predelovalnih dejavnostih, a v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem ostajajo na razmeroma visoki ravni, je dodal.

Vasle je ocenil predlog rebalansa proračuna, ki ga je minuli teden sprejela vlada. "Očitno je, da gre v smeri, ki bo zagotavljala večjo restriktivnost makroekonomskih politik. To pa bi lahko prispevalo k zniževanju inflacije," je sklenil Vasle.