Kdo je kriv, da se kruh draži?

V pekarskem podjetju Žito so aktualno podražitev kruha pojasnili z besedami, da so trenutne cene žit na svetovni borzi izredno visoke. Pravijo, da je cena pšenice v tem trenutku višja od cene pšenice v januarju 2010 za kar 127 odstotkov.

In cena pšenice na mednarodnih trgih ima pomemben vpliv na ceno kruha v Sloveniji, ker je slovenska živilska panoga zaradi nizke samooskrbe primorana kupovati surovine na mednarodnem trgu. S tem dvig cen na tujih borzah neposredno vpliva tudi na cene končnega proizvoda v Sloveniji, pravijo v Žitu.

Tudi v največji slovenski trgovski družbi Mercator so dejali, da so se nekateri njihovi izdelki že podražili, saj so nekateri dobavitelji kruha napovedali podražitve. Z nekaterimi dobavitelji se sicer še pogajajo, a ob tem zagotavljajo, da  Mercatorjeva Pekarna Grosuplje cen kruha ne bo zviševala.

Razlogov za podražitev je več

A za podražitev ni kriva le cena pšenice. V Žitu namreč pravijo, da razlogi tičijo  tudi v nenehni rasti cen maščobe, sladkorja, embalaže, energentov in stroškov dela v zadnjih mesecih ter na drugi strani stagnaciji cen kruha od leta 2007 dalje.

V Žitu so zato cene nekaterih njihovih vrst kruha ter pekovskega peciva in slaščic zvišali v povprečju za 6,5 odstotka.

Ob vsem tem v Žitu poudarjajo, da so kot pekarsko podjetje zgolj eden od členov v celotni prehranski verigi, kar jim zmanjšuje manevrski prostor prilagajanja končnih cen izdelkov za potrošnike glede na gibanje stroškov tako na domačem kot na tujih trgih.

Poleg tega izpostavljajo, da so trenutne maloprodajne cene kruha v Sloveniji pod ravnjo povprečne cene kruha v EU, kar omejuje njihovo možnost iskanja notranjih rezerv za blažitev visokih cen pšenice. Dodajajo, da so se določene evropske države že konec lanskega leta soočile z dvigom cen kruha, nekatere druge pa že napovedujejo dvig cene v letošnjem letu.

Želijo zmanjšati odvisnost od mednarodnega trga

V Žitu so z namenom zmanjšanja odvisnosti od mednarodnega trga so v okviru sekcije pekarstva in mlinarstva pri zbornici kmetijskih in živilskih podjetij že lani sredi poletja dali pobudo za povečan odkup domače pšenice.

Slovenski pridelovalci žit in predstavniki mlinsko-predelovalne industrije so nato konec lanskega leta podpisali dogovor o boljšem delovanju slovenske žitne verige in s tem naredili prvi korak pri reševanju problematike samooskrbe z žiti in odkupom slovenskih žit, dolgoročno pa tudi vplivom dogajanja na mednarodnih borzah na ceno kruha v Sloveniji.

Znotraj žitne verige so se namreč s tem dogovorom uspeli uskladiti glede modela odkupa, ki bo omogočal dolgoročen in transparenten vpogled v odkupne pogoje, kar bo koristilo tako slovenskim pridelovalcem kot tudi odkupovalcem. Hkrati pa so tudi uskladili priporočila in parametre pri pridelavi pšenice.