Celje: Zaposleni so sami zbrali milijon evrov za rešitev podjetja, potem pa so banke rekle ne

Celjsko podjetje Lid, hčerinsko podjetje družbe Ceste mostovi Celje (CMC), gre v stečaj. To je gotovo dejstvo že nekaj časa, kljub temu pa delavci stavkajo. V podjetju jih dela med 140 in 160, natančna številka namreč ni znana, ker se vsak dan komu izteče pogodba, pravi njihov sindikat.

A njihova agonija ne traja od napovedi stečaja, ampak se je začela že lani maja, ko jim je družba nehala plačevati prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prav tako delavci niso dobili lanskega in letošnjega regresa ter majskih plač. Protestno so se tako danes odpravili pred celjski izpostavi Abanke in Dursa. Jutri bodo šli še na sedež družbe.

Davčna uprava ima pristojnosti, a jih ne uporablja

Kot pravi vodja sindikata Anton Turk, se zavedajo, da s stavko in protestnim shodom prav veliko ne bodo dosegli, želijo pa opozoriti na agonijo gradbeništva, čeprav so oni pravzaprav bolj kot gradbeniki vzdrževalci cest.

Javnosti želijo sporočiti, da bi moral Durs ukrepati že mnogo prej v skladu s pristojnostmi, ki jih ima, ko odkrije delodajalca, ki delavcem ne plačuje prispevkov, a niso storili ničesar, poleg tega pa po njihovem mnenju banke skrbijo zase in ne za reševanje podjetij.

Se pa sindikat še vedno bori za obstoj matične družbe, ki se po propadli dokapitalizaciji utaplja v dolgovih. "Računi so blokirani, ne morejo se prijavljati na razpise, ker ni niti za nafto, vse stoji," stanje v CMC opisuje Turk.

Delavci so se tudi zato odpravili na Abanko, kjer jim je direktorica celjske izpostave Nada Jurko zagotovila, da bo banka z vodstvom družbe še naprej iskala rešitev. A za to najprej potrebujejo revidirano poročilo o poslovanju družbe v zadnjem obdobju, ki pa ga vodstvo družbe iz delavcem neznanih razlogov še ni predstavilo.

Banke sicer bolj kot dokapitalizacijo želijo prisilno poravnavo. "Dvomim, da bi uspela," pravi Turk, a ker upanje umre zadnje, bi v tem primeru upal, da bo to prva uspešna prisilka v gradbeništvu, pravi Turk.

CMC konzorciju bank upnic po podatkih, ki so na voljo delavcem, dolguje približno 43 milijonov evrov, a bi skupaj z garancijami, dolgovi do podizvajalcev in manjših upnikov lahko znašal še precej več.

Možnosti za reševanje CMC je sicer bolj malo. Viri neuradno pravijo, da bi bila rešitev kar manjši čudež. Bi pa propad družbe lahko čutili ne samo njeni zaposleni, meni Turk. V družbo sicer spada tudi družba VOC d. d., ki na Celjskem skrbi za vzdrževanje cest in cestno infrastrukturo. "Dokler je obdobje lepega vremena, ko se sicer vozimo po slabih cestah, a gre, večjih težav ne bi bilo, če bi ceste propadale, bi se pa odsotnost vzdrževalcev zelo poznala pozimi!"

Turk sicer meni, da bi, če bi banke bile pripravljene na reševanje družbe, ta lahko preživela, saj naj bi bilo dela za okoli 600 delavcev dovolj, pa čeprav bi naslednje desetletje le obnavljali obstoječe ceste.

Direktor: Prav imajo, da stavkajo

Direktor Lida Leopold Šturbej, ki je funkcijo prevzel šele prvega januarja, pravi, da delavce pri današnji stavki podpira. "To je njihova pravica, drugače niti ne morejo izraziti svojega nezadovoljstva," pravi in dodaja, da direktorskega mesta ne bi nikoli prevzel, če bi vedel, da za podjetje na koncu ne bo rešitve.

"Dokapitalizacija krovne družbe CMC bi nas bila rešila, ko pa je zadnjega aprila padla, je bil stečaj edina rešitev. Ni korektno do delavcev, da bi neplačevanje obveznosti kar trajalo," pravi. Da družba delavcem ne plačuje, je bila sicer dolgo javna skrivnost, po njegovem pa so si vsi zatiskali oči v upanju, da bo že bolje.

Delavci so sicer denar za dokapitalizacijo krovne družbe zbirali kar sami. Milijon evrov soudeležbe pri dokapitalizaciji je bil namreč pogoj bank, ki pa so, ko je bil zbran, umaknile svojo ponudbo, da bodo prispevale 7.100.000 evrov.

Z dokapitalizacijo bi skupina rešila težave z likvidnostjo in poplačala vsaj nekaj dolgov. "Skupina je izgubila mnogo dela, ker je vezana na javna naročila države, a se ni mogla prijavljati na razpise, ker je pogoj države, da imaš plačane vse obveznosti. Tako smo zamudili veliko poslovnih priložnosti, krovna družba pa ni bila več sposobna vzdrževati tako velikega sistema," meni Šturbej. Če torej računi niso plačani, ni dela in obratno, začarani krog pa se nadaljuje. Šturbej sicer meni, da so za nastalo situacijo precej odgovorne tudi banke. "Pridejo po svoje, zaplenijo, zaščitijo samo svoje interese," pravi Šturbej.

Banke sicer trdijo, da hočejo videti rezultate finančnega poslovanja družbe, česar naj jim od uprave ne bi uspelo dobiti niti po večkratnih pozivih. Brez tega pa podlage za odobritev novih sredstev ni, zaključujejo bankirji.