Bratuškova: Edina trojka v naši državi bo domača trojka

"Danes je jasno, da lahko Slovenija svoj finančni sistem sanira brez finančne pomoči evropskih partnerjev," je v odzivu na objavo rezultatov pregledov slovenskih bank in ukrepov za sanacijo bančnega sistema zapisal evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn.

"To je dobra novica, ki kaže na izjemen pomen odločnega ukrepanja oblasti in dejstvo, da gospodarstvo v območju evra zdaj zanesljivo okreva," je še poudaril. Ob tem je komisar opozoril, da je pomembno, da Slovenija še naprej izvaja obsežne gospodarske reforme. Predvsem mora izboljšati upravljanje podjetij, izvesti privatizacijo in uvesti zakonodajne reforme za izboljšanje poslovnega okolja.

"Zagotovila Slovenije ob objavi izida bančnega pregleda so me prepričala, da bodo slovenske oblasti same ustrezno pokrile kapitalske potrebe bančnega sektorja," je poudaril šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.

V Bruslju so zelo zadovoljni s profesionalnostjo ter politično voljo in pogumom Slovenije. Če primerjamo položaj pred šestimi meseci in danes, je razlika ogromna. Danes je dober dan, bančna slika je jasna. A zdaj je nujna izvedba bančnih in drugih reformnih načrtov, so poudarili viri pri EU.

Izpostavili so pomen učinkovite izvedbe načrtovanih dokapitalizacij in privatizacije, učinkovitejšega nadzora bank, znižanja stroškov financiranja zasebnih podjetij, češ da ima Slovenija zelo zdrava podjetja, a drago financiranje zavira njihovo delovanje, ter nadaljevanja pokojninske reforme. Sodelovanje s slovenskimi oblastmi v procesu bančnega pregleda so ocenili kot "izjemno dobro in produktivno".

Bratuškova: Edina trojka v naši državi bo domača trojka

Vlada je po besedah premierke Alenke Bratušek dokazala, da se Slovenija lahko sama izvije iz težav. "Danes je dan, ko smo vam dokazali in pokazali, da znamo. In danes je dan, ko smo vam dokazali, da bo edina trojka v naši državi domača trojka," je poudarila.

Kot je ocenila, je vlada v razmeroma kratkem času izboljšala marsikatere kazalce, ki že leta niso kazali nobenega optimizma. "To smo dokazali, in to nam priznavajo tudi drugi, notranjepolitično neobremenjeni strokovnjaki, Evropska komisija, finančni trgi, mednarodne institucije in še bi lahko naštevali," je poudarila.

Poslanke in poslance je pozvala, naj vladi pustijo delati, saj bo le tako lahko izpolnila svojo zavezo: da državo postavi tja, kjer ji je mesto – med najboljše v Evropi. "In verjemite, da jo bomo. Slovenijo bomo postavili ob bok najboljšim," je napovedala.

Janša: Zamenjati bi morali upravo in nadzorne svete problematičnih bank

Prvak SDS Janez Janša je poudaril, da se je vlada odločila zgolj za krpanje bančnega sistema, ne pa za njegovo temeljito prenovo. Po mnenju predsednika največje opozicijske stranke bi bilo v okviru prenove treba zamenjati uprave in nadzorne svete najbolj problematičnih bank.

Očitno je padla odločitev, da se stori vse, da se ohrani neka kontinuiteta, tudi tista, ki je pripeljala do takšnega stanja, je ocenil Janša. Po njegovih besedah gre za ljudi, ki so imeli ključno vlogo pri nastanku luknje v bančnem sistemu in "ki iz ozadja vodijo postopke".

Po napovedi ukrepov je Janša izpostavil tudi eno in pol pozitivno novico. Najprej je navedel dejstvo, da je zdaj na vsaj približno transparenten način ugotovljeno knjigovodsko stanje v slovenskem bančnem sistemu. Tiste pol dobre novice pa je po njegovih besedah napoved vlade, da bo šla "praktično do konca" s privatizacijo bank. Izrazil je upanje, da bo ta obljuba tudi izpolnjena, čeprav je premaknjena v prihodnost.

Poslanke in poslanci SDS so sicer danes vložili zahtevo za izredno sejo DZ, na kateri bi obravnavali predlog priporočila v zvezi s sanacijo milijardne bančne luknje v slovenskih bankah.

"Bančna luknja bo obremenila tudi naslednje rodove"

Predsednica NSi Ljudmila Novak je po seznanitvi z višino bančne luknje dejala, da so številke o višini bančne luknje pričakovane. Ob tem je poudarila, da bo bančna luknja obremenila tudi naslednje rodove, zato razloga za veselje nad temi številkami vsekakor ni. "Gre namreč za približno polovica državnega proračuna in to bomo morali kar nekaj časa odplačevati," je poudarila. Meni, da sta zdaj na vrsti tožilstvo in pravosodje, kajti odgovorni za nastalo bančno luknjo morajo odgovarjati.

Predsednik DeSUS Karl Erjavec se je odzval z besedami, da bo očitno Slovenija lahko sama sanirala bančno luknjo, kar je izjemnega pomena. Zdaj je na vladi, da izpelje primerne ukrepe, je poudaril Erjavec.

Predsednik SD Igor Lukšič pravi, da so rezultati pregledov bank v okviru pričakovanj. Strinja se, da se poiščejo odgovorni za nastalo luknjo in se ekipe v bankah tako izpopolnijo, da se to ne bo več dogajalo. Če se nam to še enkrat zgodi v prihodnjem letu ali dveh, bo Slovenija izgubila kredibilnost tudi navznoter, je posvaril Lukšič.

Predsednik SLS Franc Bogovič je dejal, da sanacija bank ne bo uspela, če se ne bo ukrepalo zoper odgovorne za bančno luknjo, kot so to storili v Hypo banki. SLS tako pričakuje razkritje slabih terjatev, ki se prenašajo na javni dolg. "Državljani, ki bodo plačali to skoraj 5-milijardno bančno luknjo iz svojih žepov do zadnjega evra in centa, imajo pravico vedeti, zakaj, za koga in zaradi koga," je poudaril.

Ključno je, da bosta vlada in Banka Slovenije s hitrim ukrepanjem sanirali banke, ker je to osnovni pogoj za zagon gospodarstva v Sloveniji, pa pravi prvak DL Gregor Virant. Po njegovih besedah je treba sprejeti tudi prave ukrepe, da se nam napake iz preteklosti, ki jih bomo zdaj plačevali, v bankah ne ponovijo.

"Danes je dan čistih računov"

"Danes je dan čistih računov. Jutri je nov dan. Dan za Drugo Slovenijo," pa so v odzivu zapisali v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). "Kolikor je danes dan čistih računov, pa je tudi dan upanja, da se bomo iz preteklih napak vendarle kaj naučili," še menijo v zbornici. Ob tem pa poudarjajo, da nas domača naloga šele čaka. GZS pa opozarja, da je po finančni sanaciji bank nujno tudi prestrukturiranje prezadolženega gospodarstva. Brez rasti gospodarstva bo čez čas namreč spet potrebna sanacija bank, dodajajo.
 
V Obrtno-podjetniški zbornici Sloveniji (OZS) niso presenečeni nad velikostjo bančne luknje, saj je rezultat v mejah "njihovih pričakovanj". Očiščenje bank po njihovi oceni še ne bo rešilo gospodarstva, vendar pa ga bo pomagalo ponovno zagnati. 

Za komentar smo prosili tudi prvega guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja. Na vprašanje, ali so ga današnji rezultati stresnih testov presenetili, je dejal, da za nekoga, ki pozna bančni sistem in številke, ki jih objavlja Banka Slovenije, rezultati nikakor niso presenečenje. Vprašanje pa je, ali bodo kriteriji, ki so jih uporabili, ki še niso evropsko sprejeti, ostali tudi v prihodnjem letu, opozarja Arhar. Okoli teh kriterijev so namreč še diskusije, dodaja. Meni še, da smo danes storili korak v pravo smer. Prepričan je, da smo predolgo čakali, saj je Slovenija že oktobra lani sprejela zakon o stabilnosti bank.
 
Ocena kapitalske luknje v treh državnih bankah je kljub negotovosti glede metodologije stresnih testov po mnenju ekonomista Jožeta P. Damijana na pričakovani ravni. Strošek reševanja bank je za Slovenijo zaenkrat obvladljiv, vendar pa je to šele prvi nujni korak k prestrukturiranju in ponovnem okrevanju gospodarstva, je ocenil. 

Ekonomist in nekdanji finančni minister Dušan Mramor je pričakoval nekoliko, ne pa bistveno nižje številke. "To pomeni, da so skušali biti na varni strani, torej, da ne bi prišlo do podobnega scenarija kot na Irskem, kjer so podcenili možna tveganja," je pojasnil. Poudaril je, da to po drugi strani pomeni, da bodo po dokapitalizaciji slovenske banke zelo dobro kapitalizirane, kar pomeni veliko trdnost in na daljši rok sposobnost kreditiranja gospodarstva. 

V Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) pozdravljajo načrte za dokapitalizacijo bank, podpirajo zavezanost slovenskih oblasti k izvedbi široke palete reform ter obljubljajo pomoč – preučitev različnih možnosti za posojila gospodarstvu in podporo pri privatizaciji. "Slovenske oblasti so dosegle prelomnico v reformnih prizadevanjih, ki bi morala privesti do zmanjšanja vloge države v gospodarstvu. EBRD je pripravljena podpreti ta prizadevanja ter preučuje investicijske priložnosti tako v finančnem kot v korporativnem sektorju," je poudaril predsednik banke Suma Chakrabarti.