Gospodarstvo

'Če bomo imeli malo sreče, konec leta dolg ne bo višji od 80 odstotkov BDP'

Ljubljana, 30. 06. 2014 13.26 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvem četrtletju letos ocenjen na 465 milijonov evrov ali 5,5 odstotka BDP. Javni dolg pa je konec četrtletja dosegel 78,7 odstotka BDP.

Slovenija in EU
Slovenija in EU FOTO: Thinkstock

Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvem četrtletju letos ocenjen na 465 milijonov evrov ali 5,5 odstotka BDP, medtem ko je bil v enakem obdobju lani ob izdatkih za dokapitalizacijo NLB pri 856 milijonov ali 10,5 odstotka BDP. Javni dolg je konec četrtletja dosegel 78,7 odstotka BDP, je danes objavil državni statistični urad.

Tudi če se ne upoštevajo izdatki zaradi finančne krize v prvem lanskem trimesečju, je bil primanjkljaj za 69 milijonov evrov ali eno odstotno točko bruto domačega proizvoda (BDP) nižji, kot je znašal primanjkljaj brez stroškov zaradi finančne krize v prvem četrtletju lani (534 milijonov evrov ali 6,6 odstotka BDP).

Slovenija se je zaradi bančne krize zadolžila predvsem v zadnjih 10 dneh decembra lani, temu primeren pa je tudi strošek obresti v letu 2014. Letos lahko računamo, da se bo strošek obresti povečal za več kot 200 milijonov evrov. Andrej Flajs, Statistični urad RS

Zaradi zadolžitve države za pokrivanje izgub bančnega sektorja v drugi polovici decembra lani pa so se izdatki za obresti v prvem četrtletju letos rekordno povečali, in sicer z 207 milijonov evrov ali 2,6 odstotka BDP v prvem četrtletju 2013 na 279 milijonov evrov ali 3,3 odstotka BDP v prvem četrtletju letos oz. nominalno za 35 odstotkov več.

"Če gledamo prvo četrtletje od vključno leta 2010, vidimo, da smo imeli različne ekonomske politike, ki so se ukvarjale z javnimi financami. Očitno je, da smo imeli daleč največjo krizo leta 2010, ko je primanjkljaj v prvem četrtletju znašal osem odstotkov BDP in enako tudi brez stroškov finančne krize," je na novinarski konferenci dejal Andrej Flajs s statističnega urada.

Primanjkljaj je bil najnižji v prvem četrtletju leta 2012, ko je znašal 5,3 odstotka BDP, poleg kriznega leta 2010 pa je bil najvišji leta 2013. "To je v bistvu zgodba majhnega BDP oz. velikega realnega padca BDP v začetku leta 2013, deloma pa je bil tudi posledica ukrepov ekonomske politike za znižanje primanjkljaja," je povedal.

Ob tem je Flajs spomnil, da je relativni delež primanjkljaja v prvem četrtletju na letni ravni običajno višji. "V naslednjih četrtletjih lahko že po pravilu pričakujemo manjši primanjkljaj, kot smo ga imeli v prvem četrtletju," je pojasnil.

Trenutno je ključni problem javnih financ še vedno primarni primanjkljaj. Temeljno vprašanje je, kdaj bomo prišli v primarni presežek. To bi morala biti ena od prioritetnih nalog ekonomske politike. Andrej Flajs, Statistični urad RS

Primarni primanjkljaj (primanjkljaj brez stroškov zaradi finančne krize in izdatkov za obresti) je v prvem četrtletju letos ocenjen na 186 milijonov evrov ali 2,2 odstotka BDP, medtem ko je bil v enakem obdobju lani pri 327 milijonih evrov ali štirih odstotkih BDP. "2,2 odstotka ni majhen primarni primanjkljaj. Primarni primanjkljaj vedno pomeni, da država s tekočimi prihodki ne more pokriti stroškov obresti," je opozoril Flajs.

Primarni primanjkljaj sicer v celotnem obdobju od leta 2010 pada, razen v letu 2013. "To leto je bilo torej na začetku leta relativno zelo težko. V letošnjem letu imamo precej lažjo situacijo. Trenutno je ključni problem javnih financ še vedno primarni primanjkljaj. Temeljno vprašanje je, kdaj bomo prišli v primarni presežek. To bi morala biti ena od prioritetnih nalog ekonomske politike," je prepričan Flajs.

Za to, da bi dosegli primarni presežek, bi Flajs posegel po "mehki" različici. "Brez odpuščanja v javnem sektorju in z vsemi zamrznitvami, od plač do socialnih prispevkov, dokler se to ne doseže. In bil bi zelo previden pri investicijah. Dokler imamo primarni primanjkljaj, ni kakšnega manevrskega prostora za povečevanje investicij. Nadaljevati je treba tudi sanacijo bančnega sektorja in razdolževanje gospodarstva," je dejal.

Meni, da osnove za to imamo, seveda pa je, kot je dejal, to na koncu politično vprašanje. Lažje bo šlo, če se bo nadaljevala gospodarska rast, pri čemer je Flajs opozoril, da rast izvoza "ni večna". "Kakšne večje gospodarske rasti pa ne moremo pričakovati, dokler ne razdolžimo gospodarstva in saniramo bank. Jaz osebno absolutno zagovarjam privatizacijo bank. Prodaja Mercatorja je razdolževanje. Vsaka prodaja bank bo razdolževanje," je dejal.

Kakšne večje gospodarske rasti ne moremo pričakovati, dokler ne razdolžimo gospodarstva in saniramo bank. Andrej Flajs, Statistični urad RS

Izdatki za obresti so leta 2010 znašali 583 milijonov evrov, lani pa 917 milijonov evrov. "Slovenija se je zaradi bančne krize zadolžila predvsem v zadnjih 10 dneh decembra lani, temu primeren pa je tudi strošek obresti v letu 2014," je v luči 35-odstotnega povišanja izdatkov za obresti v prvem četrtletju dejal Flajs. "Letos lahko računamo, da se bo strošek obresti povečal za več kot 200 milijonov evrov," je napovedal in opozoril, da vsako nadaljnje zadolževanje povečuje strošek obresti in zmanjšuje manevrski prostor za investicije države.

Spomnil je še, da stroškov s finančno krizo letos še nismo imeli. "Pričakujemo sanacijo Banke Celje, verjetno tudi Abanke Vipa, tako da je te stroške pričakovati v drugem ali tretjem četrtletju," je opozoril.

Konsolidirani bruto javni dolg se je v prvem četrtletju povečal za 2,666 milijarde evrov ali 7,5 odstotka BDP na 27,973 milijarde evrov ali 78,7 odstotka BDP. "Dolg je seveda zgodba zase. Od leta 2010 smo ga povečali z 38,7 odstotka BDP na 78,7 odstotka BDP. Praktično smo ta delež podvojili," je pojasnil. Novo zadolževanje letos zaenkrat ni predvideno, možno pa je, da se bodo nekateri stari dolgovi odplačali. "Če bomo imeli malo sreče, konec leta dolg ne bo višji od 80 odstotkov BDP," je sklenil Flajs.
 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (50)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ONniON
30. 06. 2014 18.10
+0
leta 2010 je bila stopnja brezposelnosti v sloveniji znašala 7,3 % med nižjimi v eu , leta 2013 pa 10,1%
ONniON
30. 06. 2014 19.50
+2
leta 2009 je bila stopnja brezposelnosti 5,9 %
slovenc001
01. 07. 2014 20.53
+3
To pa ne vem če drži, saj je bistroumna predsednica vlade AB pred par dnevi nazaj javno izjavljala, da so brezposelnost zmanjšali iz skoraj 130 na samo 117 tisoč slovencev. Verjetno gre za specifično matematiko murgelskega tovarišijskega kapitalizma...
ONniON
30. 06. 2014 18.03
+1
javni dolg švice za leto 2013 ( 35,5 % bdpja )
dannyer
30. 06. 2014 18.47
+0
to pranje možganov mi gre na živce švica je močna v finančnem sektorju dejstva so da niso kaj prida močni njihova ekonomija je šibka dokler bodo vanjo vlagale velike države bo šlo drugače ne.
slovenc001
30. 06. 2014 19.17
+7
ja prav imaš, upravičeno se bojiš za švico. Slovenija pa je stabilna, trdno v rokah rdeče murgelske šole, revščina pa raste. Res je švica problem. Malo si IQ pomeri.
ONniON
30. 06. 2014 19.51
+5
dannyer zihr bratuškovi vrjame , laž za lažjo , naj povem da so nas vzhodne države že vse prehitele
ONniON
30. 06. 2014 18.01
+3
češka republika ima javni dolg 46 % bdpja (2013) ki ustvari tako kot slovenija..stopnja brezposelnosti med nižjimi, slovenija ne !
Sara Rebek
30. 06. 2014 17.04
+1
Že naslov članka je tako neumen, da mi se vsebine tudi brati ne da. Za korenite spremembe bi morali odpustiti ves balast v javni upravi z vsemi poslanci, vlado in parlamentarno birokracijo vred.
zvit kot presta
30. 06. 2014 16.56
+5
In iz "hvaležnosti" za teh 80% naj grem na volitve? FEJ in FUJ
glava2
30. 06. 2014 16.27
+1
to ni res, vsak dan nam gr boljše! citat AB
mirora
30. 06. 2014 16.05
+6
Dve zavori ovirata Slovenijo na njeni poti, to sta inercija ljudi, da bi sprožili spremembe v družbi in pomanjkanje denarja, oziroma njegova neenakomerna razporejenost.
Verbena
30. 06. 2014 16.02
+1
Če bomo imeli...............potem bomo imeli..........če ne pa.......kaj??..!!!!...mene zanima kdaj se bo vse skup kaj bolj konkretno poznalo pri posamezniku!!
slovenc001
30. 06. 2014 15.30
+9
Če pa sreče ne bo in prevzame državo v upravljanje SMC (stranka murgelskega cerarja) brez programa bo pa hitro 20.000 evrov dolga na slovenca.
prašekk
30. 06. 2014 15.15
-7
Zakaj Za pospešen razvoj malega gospodarstva. Kako - Zagotoviti sodelovanje pri sistemskem urejanju normativov (vsebinskih in finančnih pogojev) za postopno uvajanje vajeništva v slovenski izobraževalni sistem. - Izboljšati nadzor nad neplačniki . - Skrajšati dolgotrajne insolventne in sodne postopke v gospodarskih sporih. - Omejiti sivo ekonomijo . Kaj (Ukrepi za) - Razvoj kompetenc za obrtnike na področju inovativnosti, povezovanja, razvoja produktov, storitev ter njihove uspešne manifestacije na trgu, na področju novih tehnologij in vodenja družinskih podjetij . - Priprava modela davčnih olajšav za projekte pametne specializacije (npr . modernizacija obrtniških del s sodobnimi informacijskimi rešitvami, robotiko in industrijskim designom ) . - Mreža inovativnih idej za medsebojno povezovanje domačih obrtnikov . - Šola mojstrstva in obrti v sodelovanju z Obrtnimi zbornicami in razvojnimi agencijami (dualni sistem) . - Davčne blagajne za zajezitev sive ekonomije . - Država mora postati vzoren plačnik
prašekk
30. 06. 2014 15.16
-8
I G N O R A N T
30. 06. 2014 15.20
+6
Pa one pufe na slabi banki naj placajo najemniki le teh in prepoved upravljanja za te osebe (lahko so zgolj delavci z namenom da poplacajo dolg)
slovenc001
30. 06. 2014 15.25
+7
MC je fantastična osnova kako s pomočjo murgelskega tovarišijskega kapitalizma polniti svoj lastni žep z davkoplačevalskim denarjem. MC je tudi ekpert, kako manipulirati s svojim SPjem, da Sloveniji ne plačaš davka. MC je tudi odlična podjetniška osnova, kako zaračunavat potne stroške šolam za svoja strokovna, poštena predavanja. SMC je res prava osnova za dokončno uničenje Slovencev. Geslo MC: jaz zase, ti zame!!!
butalistan
30. 06. 2014 16.33
+4
nogutsnoglorry
30. 06. 2014 15.12
-1
Tele analitike bi mogl tut nekam poslt, kakšna sreča neki mal realno povej kaj pomenijo te cifre ne ti men če bo mal sreče nav 80 ampak bo 79, povej ti men kaka je men razlika pr temu enmu procentu, to samo manipulirajo pa zavajajo
I G N O R A N T
30. 06. 2014 15.10
+4
Ce bomo imeli malo srece,to je podobno nekaksni pravljici za tezko noc z morami
nogutsnoglorry
30. 06. 2014 15.05
+5
Važn da banke delajo, da mi loh negativno stanje usak mesec obračunavajo, kva bi mi brez bank
mirora
30. 06. 2014 15.07
-2
nogutsnoglorry
30. 06. 2014 15.13
+2
nism iz ljubljane mirora ta ti je bla čist neumesna, dj drugič dvakrat premisl predn pišeš
I G N O R A N T
30. 06. 2014 14.59
+10
To je sreca?Tisti ki so najemali dolgove naj jih sami placajo saj imajo vendarle koristi od tega
mami 55
30. 06. 2014 14.56
+8
banda tatinska, 2008 je bil dolg 27% !
nogutsnoglorry
30. 06. 2014 15.03
+2
ja takrt je Janša naredu eno coprnijo, da gre loh use samo še dol, boh ga vedi kva je bil to zaen voodoo sam usi vemo da je on ta vrač ker je Alenka tko rekla in Alenka bo pa že vedla
Našvasan__zob
30. 06. 2014 15.30
-1
Seveda... 27% je bila zadolženost.. v obrok je pa v svojem mandatu spravil en Ocean kreditov, ki se sedaj ne vračajo.. za pokrivanje teh pa se sedaj zadolžujemo... Krediti so vedno bomba z zamikom... Ko odobriš kredit še ne moreš vedet a se vrača al ne.. zdele vidmo da so kredite dajal vsem povprek in kreditna viroza bo še dolgo trajala..
nogutsnoglorry
30. 06. 2014 16.12
+2
prašekk
30. 06. 2014 14.42
-11
Bomo videli, kaj bo sedaj storil Cerar, ko prevzame krmilo !
mami 55
30. 06. 2014 14.52
+6
ja sej ma ja program, kaj bo storu, ti bi moral pa že vedet !
nogutsnoglorry
30. 06. 2014 14.58
+7
Cerar bo končno naredu drugo Švico, kjer na šihtu ne bo treba nč delat, usak brezposelni bo mel 1000 e plače, u piranskem zalivu bo pa naredu otoček kamor bo poslal vse desničarje kamne kopat in Slovenija bo zopet obljubljena dežela za ta rdeče
Našvasan__zob
30. 06. 2014 15.31
+5
Cerar bo lupetal in povezoval.. vračal zaupanje v pravno/soci državo... bil bitko s korupcijo... da povzamem.. en kup bo LUPETANJA, učinka pa 0...
nogutsnoglorry
30. 06. 2014 16.13
+3
povezoval, za levico in desnico povezat bi rabu Davida Koperfielda
prašekk
30. 06. 2014 14.41
-14
Terezinka ......... Ja, kazalci so se obrnili navzgor, lahko se zahvalimo Alenki. Samo določeni tega ne bojo priznali, kajti želijo si, da komando pri nas prevzame troika !!!
Našvasan__zob
30. 06. 2014 15.34
+5
Dejte že nehat s to Alenko.. Kazalci so se na gor obrnili tut v Grčiji, Španiji , Portugalski in Irski.. pa noben od teh nima ene Alenke !!! .... Pač trenutno so centralni bankiri sistem preplavili z novimi krediti.. ko pride oseka, bomo spet vidl kdo plava brez gat..
butalistan
30. 06. 2014 14.32
+12
v butalah stvari tečejo kot po maslu kmalu bomo imeli samo 150 % javni dolg zrite ceste, propadlo zdravstvo in podjetništvo, skregan narod kriv bo pa tako Janša tovariši živeli
ULTRA PLUS
30. 06. 2014 14.30
+6
Ja, ja, sedaj še bo nekaj časa slabo, potem bo pa še veliko slabše.Od svetle bodočnosti, je ostala le tema.
slovenc001
30. 06. 2014 15.27
+3
don_samo
30. 06. 2014 14.12
+16
Seveda bo dolg nižji, samo še prodati moramo po Merkatorju in Heliosu Telekom, Petrol, po teh prodajah se bo denar malo stekel v NLB, ta bo prikazala perfektno poslovanje, si bo dvignila ugled in ceno, sledile bodo dividende (za poslanske plače) in nagrade, nato pa še NLB v prodajo. Politiki mislijo da smo državljani neumni.... Žal ne, vse nam je jasno. Jasno nam je tudi zakaj železnic nočejo prodat, ker bodo dobili 0€, po njihovi logiki je bolje da jih živijo in obnavljajo državljani, ko pa bo obnovljena infrastruktura se pa proda denar pa v plače in nagrade..... FUJ!!!!!
ULTRA PLUS
30. 06. 2014 14.53
+3
Kakšen Merkator, Telekom, železnice in ostale malenkosti. Prodajmo kar celo Slovenijo, preden vso pokradejo.
slovenc001
30. 06. 2014 15.28
+2
Državljani res nismo čisto gladki, če je naš rešitelj SMC (stranka murgelskega cerarja).