Vlada se z bankami upnicami in drugimi zainteresiranimi intenzivno dogovarja, da bi se proizvodnja v Mipu čim prej nadaljevala. Tako bi se lahko tudi izognili vračanju evropskih sredstev, ki jih je podjetje dobilo iz Bruslja. "Tu so sicer določene nejasnosti, predvsem zaradi tega, ker bi bilo zelo verjetno treba  ohraniti tudi blagovno znamko, saj sprememba blagovne znamke lahko spremeni odločitev komisije glede tega," je pojasnil kmetijski minister Milan Pogačnik.

V kolikor bi se proizvodnja v Mipu nadaljevala, potem bi država o tem obvestila Evropsko komisijo in v tem primeru bi slednja morda lahko to sprejela na način, da ne bi bilo treba vrniti evropskih sredstev, ki jih je prejel Mip. "Ta možnost obstaja in na tem se intenzivno dela," je še povedal Pogačnik.

Bo Slovenija vračala vse, pol ali nič?

Še vedno je tud mogoče, da bo morala Slovenija sredstva v bruseljsko blagajno vrniti v celoti, pa tudi, da bodo zahtevali povrnitev polovice dolga.

Kmetijsko ministrstvo bo terjatve prijavilo v stečajni postopek. Če na ta način ne bo prišlo do dovolj sredstev za poplačilo omenjenega dolga, pa bo začelo iskati druge rešitve. Ena od možnosti so pogajanja s komisijo. Ta namreč v določenih primerih upošteva razloge t.i. višje sile – v tem primeru bi to bila svetovna kriza – in odobri vračilo v višini 50 odstotkov prejetih evropskih sredstev. V tem primeru bi moralo iz slovenskega proračuna v Bruselj odteči 681.000 evrov. "Vendar pa je to predmet pogajanj in ta pogajanja bodo nastopila, ko se bo končal stečaj," je povedal minister Pogačnik.

Na vprašanje o morebitnih sankcijah ali tožbah pa je odgovoril, da bo država kot upnik prek državnega pravobranilstva uporabila vse pravne poti, da sredstva, ki so bila dodeljena Mipu, povrnejo, v kolikor ne izpolnjujejo pogojev.