Cinven je namreč napovedoval vlaganja v infrastrukturo, nasprotno pa bi prevzem srbskega telekoma za Telekom Slovenije pomenil velik zalogaj. "Potrebna bi bila visoka zadolžitev, ki bi, kljub morebitnemu partnerstvu s katerim izmed tujih skladov ali banko pri prevzemu, pomenila nižje naložbe v infrastrukturo v Sloveniji, kar bi lahko povečalo zaostanek Slovenije glede razvitosti infrastrukture," je dejal Caf.
Odstop Cinvena od nakupa Telekoma ni dober niti za ugled Slovenije niti za ugled največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja v očeh mednarodnih vlagateljev. Glede na to, da je Cinven ugleden sklad z izkušnjami v panogi, bi se po Cafovih besedah morali vprašati, kaj je botrovalo tako nizki ponudbi.
"Gre za nizko vrednost, ki bi lastnika morala skrbeti. Republika Slovenija kot večinska lastnica bi morala prek svojih institucij in SDH narediti vse, da bi povečala vrednost državnega premoženja, ki je bilo v zadnjih letih razvrednoteno," je zapisal.
Ob tem še izpostavlja, da se je Cinven ob umiku skliceval na naložbam neprijazno zakonodajo. "Poleg tujih naložb je tukaj morda mišljeno tudi nespodbudno okolje za naložbe v infrastrukturo. Oboje najbrž drži, čeprav je k nizkim naložbam v telekomunikacijsko infrastrukturo največ doprinesel prav Telekom Slovenije, ki je nespametno investiral na Balkanu," je prepričan Caf.
Zato je z vidika razvoja infrastrukture v Sloveniji po njegovih besedah sedanji poskus prevzema Telekoma Srbije nezaželen. Slovenija je na repu EU po razvitosti širokopasovne infrastrukture, zato je širitev poslovanja s prevzemi v tem trenutku za državo manj sprejemljiva.
Kakšni so možni scenariji za Telekom Slovenije?
Po torkovi informaciji o odstopu britanskega sklada Cinven od pogovorov za nakup večinskega deleža Telekoma Slovenije se pojavljajo številna ugibanja o možnih scenarijih za prihodnost največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja.
Slovenski državni holding (SDH) je v torek sporočil, da bo proučil možnosti glede nadaljnjih korakov upravljanja naložbe v Telekomu. V letos sprejeti državni strategiji upravljanja kapitalskih naložb piše, da je Telekom portfeljska naložba, da se prodajni postopek družbe nadaljuje tudi na podlagi te strategije in da se bodo v primeru nesprejemljive ponudbe proučili drugi alternativni scenariji. V osnutku strategije se je kot alternativen scenarij omenjalo postopno uvrstitev delnic na mednarodni kapitalski trg.
Po neuradnih informacijah časnika Delo naj bi sicer SDH že jeseni začel novi krog prodaje Telekoma Slovenije. Med potencialnimi interesenti se že nekaj časa omenja Telekom Austria, ki ima v lasti tudi slovenskega mobilnega operaterja Simobil in je letos kupil mariborsko telekomunikacijsko družbo Amis.
Dodatni scenariji izvirajo iz neuradne informacije, da je Telekom Slovenije pred dnevi oddal nezavezujočo ponudbo za Telekom Srbije, za katerega naj bi se obenem zanimal tudi Telekom Austria, ki se mu je s slovenskim telekomom denimo že uspelo dogovoriti za združitev njunih hčerinskih družb v Makedoniji.
Ker gre za velik finančni zalogaj, naj bi v Telekomu Slovenije denar za morebitni prevzem po poročanju Dnevnika skušali zbrati ali z dokapitalizacijo družbe, ki bi jo država lahko izkoristila za zmanjšanje svojega deleža, ali v navezi z morebitnimi finančnimi partnerji, ki bi Telekomu Slovenije pomagali financirati morebitni prevzem v Srbiji.
Po neuradnih informacijah Televizije Slovenije naj bi se za Telekom Slovenije zanimal tudi mednarodni zasebni investicijski sklad Apollo. Slednji je nedavno postal lastnik druge največje slovenske banke NKBM, poleg tega naj bi bil med interesenti za Telekom Srbije in bi torej lahko nastopil kot partner Telekoma Slovenije pri nakupu srbskega telekoma.
Pri vsem skupaj ne gre pozabiti tudi na nemški telekom. Deutsche Telekom je namreč v obeh zadnjih poskusih privatizacije veljal za enega najresnejših interesentov za Telekom Slovenije, maja letos pa so v javnost pricurljale neuradne informacije, da naj bi bil dogovorjen s Cinvenom, da ta kot edini ponudnik poceni kupi Telekom Slovenije, nato izpelje racionalizacijo in podjetje čez čas proda nemškemu telekomu.
Po novici o odstopu delnice Telekoma Slovenije padle
Delnice Telekoma so se pod pritiskom odločitve britanskega sklada Cinvena, da odstopa od pogovorov za nakup Telekoma, pocenile. V uvodnem delu trgovanja so izgubile približno sedem odstotkov in pol vrednosti, nato pa nekaj izgube nadoknadile.
Zaključni tečaj delnice Telekoma Slovenije se je ob koncu trgovanja oblikoval pri 87,99 evra, kar je najnižja raven po aprilu 2013. Delnice Telekoma, ki so leto 2015 začele pri 145 evrih in se povzpele tudi na raven 150 evrov, so začele izgubljati vrednost aprila in najnižjo raven dosegle 19. junija, ko je bilo treba za delnico odšteti 87,10 evra.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.