Ena izmed tem vrha EU-ZDA v Sloveniji je tudi čezatlantsko gospodarsko sodelovanje. Med spornimi točkami, ki krhajo medsebojne odnose, je nedvomno prepoved uvoza perutnine iz ZDA, ki jo v klavnicah preko luže razkužujejo s klorom in drugimi kemikalijami.

Na podlagi znanstvenih mnenj ni mogoče dokončno trditi, ali je uporaba kemikalij v klavnicah za zdravje škodljiva ali ne. (Foto: Reuters)

Takšen postopek v EU ni dovoljen, zato že od leta 1997 v državah članicah Unije ne uvažajo ameriške perutnine. V ZDA se s tem kajpada ne strinjajo in tesnejše gospodarsko sodelovanje pogojujejo z odpravo prepovedi. Ameriška perutninarska industrija naj bi bila po lastnih ocenah zaradi prepovedi izvoza v EU v letni izgubi 180 milijonov dolarjev.

Odpravi prepovedi je najbolj naklonjen evropski komisar za podjetništvo in industrijo Günter Verheugen, ki je tudi med udeleženci vrha na Brdu pri Kranju. Po pričakovanjih naj bi z ameriško delegacijo govorili tudi o problematiki kloriranih piščancev, po napovedih pa naj bi dokončni dogovor dosegli do gospodarskega vrha EU-ZDA, ki bo predvidoma oktobra.

“Od vil do vilic“

Medtem ko politiki iščejo salomonske rešitve, večina evropske strokovne javnosti opozarja zaskrbljenost nad dejstvom, da se lahko na tržišču pojavi ameriška klorirana perutnina.

V skupnem pismu Evropski komisiji so v Evropski potrošniški organizaciji (BUEC), združenju kmetovalcev (COPA COGEC) in Evropski okoljski pisarni (EEB) opozorili na temeljno razliko v sistemu zagotavljanja varnosti živil v ZDA in EU.

Sistem EU temelji na zagotavljanju ustreznih higienskih standardov v celotni verigi “od vil do vilic“. Tako je živilo neoporečno v celotni verigi od pridelovalca do okužbe, kar zelo učinkovito preprečuje okužbe hrane, na primer s salmonelo.

Američani računajo, da bodo lahko perutnino v EU začeli izvažati že letos. Prepoved uvoza sicer velja že 11 let. (Foto: Reuters)

Na drugi strani v ZDA zahtevajo, da je živilo neoporečno samo na koncu verige. Za dosego takšnih ciljev v večini primerov meso ob koncu verige, največkrat v klavnicah, obdelajo s klorom ali celo z antibiotiki.

“Kloriranje mesa res zagotovi njegovo neoporečnost, a ostanki klora ogrožajo naše okolje, ostanki antibiotikov pa povečujejo rezistenco mikroorganizmov v okolju, kar lahko vpliva tudi na zdravje ljudi. Za evropske potrošnike je takšen način zagotavljanja varnosti hrane enostavno nesprejemljiv.“ menijo na Zvezi potrošnikov Slovenije.

Je kloriranje res škodljivo?

Za podrobnosti o postopku kloriranja smo povprašali tudi na Veterinarsko upravo RS (VURS). Pojasnili so nam, da je cilj pranja oziroma tuširanja perutnine s substancami, ki vsebujejo klor, zmanjšanje števila patogenih mikroorganizmov oziroma bakterij.

“Na podlagi znanstvenih mnenj strokovnih institucij EU, ni mogoče dokončno reči, ali je uporaba kemikalij v klavnicah za zdravje ljudi škodljiva ali ne,“ je pojasnil Matjaž Emeršič z Vursa.

Slovenci jemo predvsem svežo perutnino

Poleg nejasnosti okrog morebitnih negativnih vplivov kloriranja perutnine na ljudi, se seveda poraja vprašanje, kaj bi prihod ameriške konkurence pomenil za gospodarstvo. “Težko je ocenjevati, vendar menim, da ameriška perutnina slovenskega tržišča ne bi pretirano spremenila. Pri nas pojemo največ sveže perutnine, ki jo je iz ZDA zaradi velikih razdalj izjemno težko pripeljati v normalnem času in stanju,“ je za 24ur.com povedal Aleksander Debevec, član uprave Pivka perutninarstvo.

George Bush in njegova administracija se z EU pogovarja o odpravi prepovedi uvoza kloriranih ameriških piščancev. (Foto: Reuters)

Drugače je z zamrznjenimi izdelki, ki v Sloveniji niso pretirano priljubljeni, seveda pa imajo svoj tržni delež. “Domačim proizvajalcem bi ameriški zamrznjeni izdelki nedvomno predstavljali konkurenco. Verjetno bi jih vsaj na začetku ponudili po dumpinških cenah, vendar ocenjujem, da večjega vpliva na tržišče ne bi imeli. Seveda pa moramo biti pozorni na vsakršno konkurenco. Vedeti moramo, da so v Ameriki pogoji za perutninarstvo bolj ugodni kot v Evropi, mi imamo večje stroške že samo zaradi podnebnih zakonitosti,“ meni Debevec.

Evropski ministri naklonjeni ukinitvi prepovedi?

Evropski komisar Verheugen je pred tedni povedal, da prepovedi uvoza ameriške perutnine ne podpira več. “Potem ko smo prejeli znanstveno mnenje, ki ne podpira razlogov za nadaljevanje prepovedi uvoza, bo Evropska komisija podala nujen predlog, da bi ukinili prepoved. Govoril sem že z evropskimi ministri in lahko rečem, da podpirajo predlog. Sem zelo optimističen,“ meni Verhaugen.

Ali so se o ukinitvi prepovedi uvoza ameriške perutnine dogovorili že v Ljubljani, (še) ni znano. Zanimivo je, da smo na spletu našli zelo optimistične izjave večjih ameriških perutninarskih podjetij (Tyson Foods, Simmons Foods …), ki računajo, da bo EU kmalu odpravila prepovedi. Med drugim omenjajo tudi vrh EU-ZDA v Sloveniji, kjer “bodo obravnavali tudi čezatlantske gospodarske teme, vključujoč prepoved uvoza ameriške perutnine ..."