Potrebujejo novih 250 milijonov

Uprava NLB letos predlaga še eno dokapitalizacijo, tudi tokrat v višini 250 milijonov evrov. Predsednik uprave Božo Jašovič je delničarjem, zbranim na današnji skupščini v Ljubljani, navedel dve možnosti povečanja osnovnega kapitala: da se ključni lastniki dogovorijo in dokapitalizirajo banko ali pa se denar poišče na trgu.

Delničarji NLB so na skupščini, na kateri je bilo navzočega približno 85 odstotkov kapitala, sicer podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu za lansko leto ter potrdili plačila nadzornikom, potem ko je država po nedavni dokapitalizaciji okrepila lastniški delež v banki. Niso pa podprli predloga o nadomestnem nadzorniku.

Potem ko je predstavnik belgijske solastnice KBC Jan Vanhevel februarja podal odstopno izjavo, naj bi njegovo mesto za čas do izteka mandata nadzornega sveta zasedel Dirk Mampaey. A predlog ni bil izglasovan, saj ga je podprlo le 35,8 odstotka navzočih. "To ne pomeni kakšnega slabega znaka," je Jašovič po skupščini komentiral dejstvo, da predlog o nadomestnem nadzorniku ni bil deležen zadostne podpore.

Kot je ocenil, "pogajanja med državo in KBC še tečejo in to mesto še čaka na potencialnega kandidata, za katerega se bodo lastniki sporazumno dogovorili". Glede poslovanja NLB, ki je leto 2010 sklenila s 183,4 milijona evrov izgube, kar je pokrila v breme rezerv iz dobička, pa je Jašovič na skupščini dejal, da bo letošnje poslovanje banke do konca leta pozitivno. "Pozitiven rezultat bo šibek in podvržen številnim negotovostim," je dodal.

NLB je bila enkrat letos že deležna injekcije v višini 234 milijonov evrov. Daleč največji delež novih delnic je takrat vplačala država in tako občutno okrepila svoj delež v banki.

Dokapitalizacije se je danes bežno dotaknil tudi minister za finance Franc Križanič, ki pričakuje, da bo Evropska komisija soglašala z drugo dokapitalizacijo. Še vedno pa je interes države, da v dokapitalizaciji sodelujejo zasebni vlagatelji in to po enaki ceni kot v prvi dokapitalizaciji (116 evrov). Pogajanja z zasebnimi vlagatelji po njegovih besedah tečejo prav v tem okviru, pogajalska ekipa pa bo še okrepljena.

Trenutno ima država v banki okoli 51 odstotkov delnic, druga največja lastnica KBC pa nekaj več kot 25 odstotkov.

Kdo je odgovoren, da ni dovolj denarja?

Po besedah predsednika uprave so uveljavili dve različni proceduri ugotavljanja odškodninske in kazenske odgovornosti nekdanjih vodilnih in drugih zaposlenih. Tako je banka od začetka tega leta že izvedla sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi šestih delavcev in vložila tri kazenske ovadbe zoper komitente zaradi suma storitve kaznivih dejanj, tečejo pa tudi postopki za vložitev kazenske odgovornosti zoper pet nekdanjih vodilnih v banki.

Pred tem je na željo enega od delničarjev pojasnil, zakaj je NLB lani zabeležila tako slab rezultat. Kot je dejal, so lansko poslovanje močno zaznamovale zaostrene razmere v zunanjem okolju. Kljub napovedim, da se bo intenzivno padanje umirilo, se to še ni zgodilo, je ugotovil ter dodal, da so glavni dejavnik slabega rezultata visoke rezervacije, ki pa so bile nujne.

Ni pa kriza edini krivec za slabo poslovanje, je nadaljeval in spomnil, na intenzivno širitev, ki je je bila skupina NLB deležna v preteklih letih. Posledično je bila skupina slabo vodena in nadzirana, družb je bilo preveč, banka je izgubljala dobro ime in ugled v javnosti, je dejal.

Dobili za slabih 1.600 evrov bruto regresa

Na zahtevo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS je Jašovič razkril še podatke o izplačilu letošnjih regresov. 3.800 zaposlenih po kolektivni pogodbi je konec marca prejelo regres v višini 75 odstotkov povprečne bruto plače v zadnjih treh mesecih oz. 1.564 evrov, 102 zaposlena po individualnih pogodbah pa v višini povprečne bruto plače v zadnjem mesecu pred izplačilom regresa, je dejal.