Bruselj trdi, da ni začel pravnih postopkov proti Sloveniji zaradi preiskav v Banki Slovenije

"Nismo začeli pravnih postopkov. Seveda pa smo v stiku s slovenskimi oblastmi in Evropsko centralno banko (ECB) glede te pomembne zadeve," so danes sporočili iz tiskovne službe Evropske komisije.

Neuradno je slišati, da je komisija konec lanskega leta Sloveniji poslala tako imenovano "pilotno pismo", v katerem je prosila za določena pojasnila o dogajanju, a to pismo nima pravnega značaja.

Slovenska stran je na to pismo po neuradnih informacijah odgovorila konec januarja. Komisija se še odloča, ali se bo na slovenski odgovor odzvala oziroma kako se bo nanj odzvala. Tega, kako so v komisiji zadovoljni s slovenskimi pojasnili, ni bilo mogoče izvedeti.

Komisija torej ni sprožila postopka za ugotavljanje kršitev evropskega pravnega reda, ki se začne s prvim uradnim opominom, sledi drugi opomin ali obrazloženo mnenje, nato pa tožba na Sodišču EU, niti katerega koli drugega pravnega postopka.

Kakršne koli druge informacije v povezavi s tem po neuradnih bruseljskih navedbah preprosto niso točne in so morda posledica napačnega tolmačenja komunikacije med komisijo in Slovenijo.

Že pred dnevi, konec januarja, so sicer v komisiji poudarili, da pozorno spremljajo razvoj dogodkov v povezavi s preiskavami v slovenski centralni banki ter da Slovenijo in ECB spodbujajo h konstruktivnemu sodelovanju.

V komisiji so tedaj še izpostavili, da so v stiku s slovenskimi oblastmi v povezavi s to zadevo, seveda brez kakršnega koli vmešavanja v nacionalne preiskave.

Po kriminalističnih preiskavah v Banki Slovenije julija lani je predsednik ECB Mario Draghi tedaj pri slovenskemu državnemu tožilstvu in Evropski komisiji protestiral zaradi nezakonite zaplembe informacij ECB. V evropski banki so zahtevali izločitev zaupnih informacij ECB na notranjem omrežju Banke Slovenije.

Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je sredi julija v odgovoru Draghiju zapisal, da je bila hišna preiskava na Banki Slovenije po njemu dostopnih podatkih opravljena v skladu z odredbo, zato poziva ne sprejema. Pri Evropski komisiji pa so takrat dejali, da čakajo rezultate preiskave in da pozorno spremljajo razvoj dogodkov.

Ljubljansko okrožno sodišče je v sporu med ECB in tožilstvom po poročanju naše televizije presodilo, da so bili postopki zakoniti in da zaseženi podatki ne predstavljajo arhiva ECB. Sodba ni dostopna javnosti, prav tako se nanjo doslej niso odzvali v ECB.