Evropska komisija je v primerjavi z novembrsko oceno nekoliko poslabšala gospodarsko napoved za Slovenijo. Za letos ji napoveduje 1,8-odstotno rast, v prihodnjem letu pa 2,3-odstotno. Napoved za javnofinančni primanjkljaj ohranja pri 2,4 odstotka BDP. Slovenija naj bi sicer letos beležila največji padec cen v EU: 0,3-odstotno deflacijo.
Po trdnem okrevanju v lanskem letu, ki sta ga gnala neto izvoz in zasebna potrošnja, bo rast letos zmernejša, nato pa se bo v prihodnjem letu znova okrepila, pri čemer bo motor rasti v glavnem zasebna potrošnja, povzema komisija.
Medtem ko je komisija novembra Sloveniji za letos napovedala 1,9-odstotno rast, za prihodnje leto pa 2,5-odstotno, je tokrat napoved poslabšala za 0,1 oziroma 0,2 odstotne točke.
Največja tveganja so zunanja, razvoj dogodkov v svetu lahko negativno vpliva na trgovino. Rast zasebnih naložb pa lahko upočasnijo tako zunanji dejavniki kot negotovost glede reform, je še zapisala komisija.
Napoved za javnofinančni primanjkljaj je ohranila pri 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar spomladi obeta ustavitev postopka zaradi prekomernega primanjkljaja, uvedenega decembra 2009. Članica mora namreč za ustavitev postopka presežni primanjkljaj vzdržno oklestiti pod tri odstotke BDP, kar kot zgornjo mejo določa evropska proračunska biblija, pakt o stabilnosti in rasti.
Za prihodnje leto komisija Sloveniji napoveduje 1,9-odstotni primanjkljaj, kar je za 0,1 odstotne točke manj, kot ji je napovedala jeseni, a slabše od povprečja v območju evra in EU.
Če bo komisija letos ustavila postopek zaradi presežnega primanjkljaja, bo nato bolj osredotočena na uresničevanje srednjeročnega proračunskega cilja, ki je v primeru Slovenije popolnoma uravnotežen proračun.
Slovenija mora v skladu z evropskimi priporočili v letu 2016 doseči fiskalno prilagoditev v višini 0,6 odstotka BDP za dosego srednjeročnega cilja, kar ji, sodeč po bruseljskih napovedih, ne bo uspelo.
Komisija v zimski napovedi ocenjuje, da se bo fiskalni položaj Slovenije letos nekoliko izboljšal, nato pa v prihodnjem letu poslabšal. Za leto 2017 ji napoveduje 2,8-odstotni strukturni primanjkljaj.
Javni dolg Slovenije se bo po strmi rasti v minulih letih postopno zmanjševal. Letos naj bi znašal 79,8 odstotka, prihodnje leto pa 79,5 odstotka, kar je bolje od povprečja v območju evra in EU.
Visok javni dolg je ena od točk, na katero je komisija Slovenijo opozorila v poročilu o makroekonomskih neravnovesjih lani jeseni. Podrobnejša analiza se pričakuje v prihodnjih tednih.
Tveganje za slovenske javne finance po navedbah komisije prinaša negotovost glede izdatkov, povezanih z migracijami, ter problem slabih posojil in možnost negativnih učinkov v bančnem sektorju.
Komisija navaja, da je Slovenija v zadnjem četrtletju minulega leta beležila velik tranzit migrantov, ki je predstavljal približno 18 odstotkov prebivalstva, in da je izdatke, povezane z migracijami, delno pokrila z izrednimi sredstvi iz skladov EU.
Slovenske oblasti pričakujejo, da se bodo migracijski tokovi nadaljevali tudi letos, in ocenjujejo, da bodo z njimi povezani izdatki znašali okoli 0,3 odstotka BDP več, kot so predvideli v osnutku proračunskega načrta, piše v napovedi komisije. Slovenske oblasti po navedbah komisije tudi pričakujejo, da bo to v glavnem pokrito s plačili iz skladov EU in mednarodnih organizacij ter da bo neto učinek v tem letu 0,1 odstotka BDP.
Slovenija bo sicer po napovedi komisije letos beležila največji padec cen v območju evra in EU - 0,3-odstotno deflacijo. V prihodnjem letu pa naj bi se inflacija okrepila na 1,1 odstotka.
Brezposelnost bo v Sloveniji letos po bruseljski napovedi 8,8-odstotna, prihodnje leto pa 8,4-odstotna, kar je bolje od povprečja v območju evra in EU.
Bruselj opozarja, da lahko suspenz schengna ogrozi rast
Evropska komisija je danes v zimski gospodarski napovedi še opozorila, da lahko suspenz schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah in neučinkovito soočanje z migracijskimi izzivi ogrozita zmerno gospodarsko rast v Evropi.
"Širši suspenz schengna in ukrepi, ki ogrožajo dosežke notranjega trga, lahko potencialno negativno vplivajo na gospodarsko rast," piše v zimski gospodarski napovedi, ki jo je danes objavila komisija.
Če se EU ne bo učinkovito soočila s političnimi izzivi, kakršni so migracijski tokovi, lahko to zavre rast, še opozarja komisija ter dodaja, da lahko javno zaznavanje povečanega števila beguncev negativno vpliva na gospodarsko zaupanje in zniža zasebno potrošnjo.
Podrobne analize stroškov zamrznitve schengna Evropska komisija še ni napravila, je pa v minulih tednih večkrat opozorila, da bi bili stroški neschengna vrtoglavi.
Komisar iz Francije je ob tem sicer spomnil na študijo, ki jo je v sredo objavil francoski think tank France Strategie. Študija kaže, da bi schengen z vnovično uvedbo nadzora na mejah v desetletju izgubil 0,79 odstotka BDP ali 110 milijard evrov.
Komisija v zimski napovedi tudi navaja, da je Slovenija v zadnjem četrtletju minulega leta beležila velik tranzit migrantov, ki je predstavljal približno 18 odstotkov prebivalstva, in da je izdatke, povezane z migracijami, delno pokrila z izrednimi sredstvi iz skladov EU.
KOMENTARJI (108)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.