Bomo zmagovalci ali poraženci izhoda iz krize?
"Ali uspemo na celi fronti predlogov ali pa mora to delo namesto nas opraviti nekdo drug," je v učinkovitost novih ukrepov, ki bodo tvorili slovensko izhodno strategijo, prepričan premier Pahor.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Več videovsebin
Ali uspemo na celi fronti predlogov ali pa mora to delo namesto nas opraviti nekdo drug, ki misli, da lahko Slovenija z nekim povprečnim ravnanjem iz krize pride kot zmagovalka.
Koordinacijska skupina vlade za pripravo in usklajevanje ukrepov, povezanih z mednarodno finančno krizo, je v okviru svojega današnjega srečanja pri premieru Borutu Pahorju nadaljevala razgovor glede ukrepov, ki bodo tvorili slovensko izhodno strategijo. Premier je po srečanju dejal, da je od naše izhodne strategije je odvisno, ali bomo ob koncu tega leta med državami, ki jih bo mogoče šteti med zmagovalke izhoda iz krize.
Vlada bo strategijo za izhod iz poslabšanega javnofinančnega položaja vključila v program stabilnosti, ki ga bo poslala Evropski komisiji, je na novinarski konferenci po srečanju povedal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari.
Gaspari poudarja, da država v tem trenutku ne more dodatno bistveno zniževati davčnih obremenitev. (Foto: Blaž Garbajs)
V vladi poleg osnovnih predpostavk usklajujejo tudi ukrepe, ki bodo na eni strani zagotavljali, kolikor je to v tem trenutku mogoče, socialno kohezivnost in na drugi strani ukrepe, ki ne bodo zavirali sposobnosti slovenskega gospodarstva za obnovo in večjo konkurenčnost. Hkrati želi vlada zagotoviti bolj učinkovit način razpolaganja z domačimi in tujimi finančnimi sredstvi. Na drugi strani pa so ukrepi, ki bodo omogočali sprostitev konkurenčnosti slovenskih podjetij tam, kjer je ta najbolj ovirana, to pa je na področju obremenitev s prispevki.
Gaspari: Davkov ne moremo več zniževati
Gaspari poudarja, da država v tem trenutku ne more dodatno bistveno zniževati davčnih obremenitev, hkrati pa išče načine, kako jih tudi ne bi povečevali. Zato želi z bolj rigorozno oceno veljavnih programov zmanjšati te izdatke države za približno 600 milijonov evrov letno.
"V kratkem roku ne bomo beležili visoke gospodarske rasti. Zato moramo v času, ko zmanjšujemo proračunski primanjkljaj in želimo povečati konkurenčnost, hkrati oceniti, kje so meje vzdržnosti socialne države. Breme krize ne smejo nositi ljudje, ki so socialno najbolj prizadeti,“ je opozoril slovenski premier.
Pahor: Ključno bo prvo polletje
Ključnega pomena naj bi bilo prav prvo polletje 2010. Vlada po njegovih besedah brez zamude, pravočasno in velikopotezno načrtuje nekatere temeljite in praktične ukrepe. Kot pravi bo vlada do konca tega meseca program stabilnosti, ki bo hrati tudi sestavni del izhodne strategije, že poslali v Bruselj. "Če bomo uspeli prepričati večino javnosti, da je to pravi način za to, da dolgoročno postanemo konkurenčni in zato tudi ostanemo solidarni, potem se splača opravljati to težko delo," je prepričan Pahor.
Povezani članki
Glasuj
mi smo 25 let za nemčijo v gospodarstvu!
menežerji so svoje dobičke, plače zmetali v prepad, KVAZI odkupe FIRM in beri neke kvazi investicijske sklade!
namesto da bi vlagali v RAZVOJ!"
to ti je resnica!
vse ostalo je ena velika LAŽ!




















