Vlada premierja Boruta Pahorja se bo z gospodarsko krizo spopadla še s tretjim paketom ukrepov, ki so jih danes prvič obravnavali krizni ministri. Ta paket kratkoročnih ukrepov bo omenjena skupina ministrov vladi predstavila do sredine aprila. Veliko je še odprtega, vendar vsi ukrepi ne bodo popularni.

Ženske in moški v pokoj v isti starosti?

Tako je eden od možnih ukrepov zvišanje starostne dobe za upokojitev na 65 let, in sicer tako za ženske kot za moške. Po besedah razvojnega ministra Mitje Gasparija, ki o tem konkretno ni želel govoriti, je namreč zaradi demografskih kazalcev dvig starostne dobe nujen.

Gaspari je bil skop z natančnimi informacijami glede ukrepov. (Foto: Dare Čekeliš)

Vlada poleg tega razmišlja o posebnem skladu za začasno brezposelne. "Do določenih odpuščanj bo moralo priti. Če se bo umetno preprečevalo odpuščanje zaposlenih, se lahko v nadaljevanju zgodi, da bodo cela podjetja šla v stečaj," pravi Gaspari.

Zato je po njegovem mnenju treba omogočiti podjetjem, da lahko začasno odpustijo delavce, pri čemer bi imeli ti zagotovljen socialni status, vendar ne prek socialnih pomoči, ampak z ustrezno časovno omejeno subvencijo, podjetja pa bi se zavezala, da bi delavce nato  zaposlila nazaj. Ta ukrep bi bilo mogoče deloma kriti iz sredstev te sheme, ki glede na obseg delovanja verjetno ne bodo porabljena, meni minister.

Pričakujejo tudi bolj aktivno sodelovanje zavoda za zaposlovanje, da bi se hitro odzvali na nove prijave na zavodu in jih takoj vključili v obstoječe programe. Glede socialne varnosti naj bi zagotovili tudi dodatna sredstva za najbolj ogrožene prebivalce vseh starosti. Pri težko zaposljivih delavcih je Gaspari omenil možnost preusmeritve v storitveno dejavnost oskrbe ostarelih.

Javna agencija za javno naročanje

V pripravi je zakonski predlog za ustanovitev agencije za javna naročila. Ta bi vodila postopke izobraževanja, priporočil in nadzora nad izvajanjem naročil, pri nekaterih pa bi imela tudi aktivno funkcijo. V naslednjih dveh do treh mesecih bo vlada preverila delovanje javnih podjetij in zavodov, ki bo hkrati tudi začetek prenavljanja sistema v šolstvu, zdravstvu, znanosti, pri čemer je možna verifikacija učinkovitosti delovanja teh institucij.

Bo Pahorjeva vlada sprejela radikalne ukrepe? (Foto: Jani Dolinšek)

Gaspari o neposrednih odpuščanjih ali zniževanju plač v javnem sektorju ni želel govoriti. "Mislim, da je dovolj prostora skozi racionalizacijo, ki pa jo morajo voditi menedžerji v teh podjetjih in zavodih," je dejal in dodal, da bodo ti menedžerji, če ukrepov niso sposobni pripraviti, zamenjani.

Ena od večjih reform se obeta v zdravstvu, kjer bo zategovanje enostavno nujno. Zdravstvena mreža se bo prav tako morala organizirati bolj učinkovito, kar pomeni, da naj bi prišlo do specializacije bolnišnic.

Črne napovedi Umarja

Nove napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) – z januarja predvidene 0,6-odstotne rasti na štiriodstoten padec bruto domačega prozvoda (BDP) – pomenijo veliko spremembo za delovanje ekonomske politike v Sloveniji, je dejal Gaspari. Po januarski napovedi bi bil javnofinančni primanjkljaj (vseh blagajn) 3,4 odstotka, po novi pa 5,3 odstotka. "S tem smo že v območju nestabilnih in nevarnih gibanj v javnih financah," opozarja Gaspari in dodaja, da bi ob neukrepanju javnofinančni primanjkljaj prihodnje leto znašal okoli 6,5 odstotka.

Napovedi Umarja so črne (na fotografiji direktor Umarja Boštjan Vasle). (Foto: Kanal A)

"Pri ukrepih ne smemo hiteti, saj bi lahko nekateri na daljši rok pomenili poslabšanje fiskalnega položaja," opozarja minister. Pripravili bodo tudi dodaten rebalans državnega proračuna, pri čemer bi bili nujni rebalansi lokalnih proračunov ter pokojninske in zdravstvene blagajne, pravi Gaspari.

Svetlik s predlogi že pred delodajalci

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je delodajalcem že predstavil omenjene predloge vladnih ukrepov za blažitev posledic krize, ki so v pripravi. Med ukrepi je tudi sklad za začasno presežne delavce, ki ga je delodajalcem predstavil minister. Država, delodajalci in delavci bi si morali delili stroške, kar je bolje kot povečanje brezposlenosti, je po seji upravnega odbora Združenja delodajalcev Slovenije dejal Svetlik.

Predsednik združenja Borut Meh ni nasprotoval prispevkom s strani delodajalcev. Pri tem je ocenil, da bi "se tega ukrepa poslužilo približno enako število podjetij, ki so se prijavila za subvencioniranje delovnega časa".

Svetlik je predloge že predstavil delodajalcem. (Foto: Dare Čekeliš)

"Ideja je dobra, seveda pa je to lahko samo kratkoročen ukrep, ker sistemskih virov financiranja za plačevanja čakanja na delo zaenkrat ni," je poudaril Meh. Ob tem je dodal, da vsi upajo, da bo krize relativno hitro konec. Ocenil je še, da bi vlada lahko veliko več naredila na področju razbremenitve stroškov dela, kar pomeni, da bi bila obdavčitev dela nekoliko nižja kot zdaj.

Delodajalci od vlade pričakujejo, da se bodo začeli pogovarjati o prožnejšem trgu dela, seveda ob elementih varnosti. To pomeni, da bo treba enkrat v prihodnje "drezniti" v zakon o delovnih razmerjih, je dejal. Kot kratkoročen ukrep bi bilo smiselno, da bi vlada razmislila o določenem odlogu plačila prispevkov, ne samo za nekatere kot doslej, ampak za vse, je ocenil Meh.

Z delodajalci je Svetlik govoril tudi o upokojevanju. V združenju so po navedbah Meha dali dober predlog, in sicer da delavec, ki enkrat izpolni zakonske pogoje za pokojnino, ne bi več plačeval prispevkov za pokojninsko zavarovanje. To pomeni, da bo tudi cenejši za delodajalce in zato bolj zanimiv za nadaljnjo zaposlitev.