SD: Vlada je naredila napako, ker slepo sledi ukrepom bank, ki sesuvajo gospodarstvo

Predlog za stečaj pa so v imenu zaposlenih podali tudi za hčerinski podjetji Primorje Avto Servis in Primorje Inštalacije.

Po večmesečni agoniji so morali predlog za stečaj na koncu v imenu zaposlenih v Primorju vložiti sindikalisti. "Lahko zatrdim, da se država ob stečaju Vegrada, SCT ni naučila prav nič in da morajo na koncu sindikati končati to zgodbo tudi na Primorju," je dejal Volf.

Stečaj je potreben, da se ustavi rubež

"Stečaj je potreben zato, da se ustavi rubež na Primorju in da se čim prej ustanovi nova podjetja, od katerih je bilo eno že ustanovljeno, drugo pa se ustanavlja," pa je povedal ajdovski župan Marjan Poljšak. Podjetja bodo poskušala nadaljevati del dejavnosti Primorja, pri tistem, ki naj bi nekako povezovalo vsa ostala, pa bo ob ustanovitvi sodelovala tudi Občina Ajdovščina.

Poljšak računa, da bo na ta podjetja prezaposlenih 50 do 100 delavcev Primorja, nekaj naj bi jih prezaposlili na hčerinsko podjetje Primorja Cestno podjetje Gorica. "Ostali bodo pač morali na zavod za zaposlovanje in si bodo morali poiskati drugo zaposlitev," je še dejal Poljšak.

Vsi potencialni strateški partnerji so bili neresni

Primorje je zašlo v finančne težave zaradi velike krize v gradbeništvu. Prezadolženost so poskušali reševati z zamenjavo upravnega odbora, vendar predsednici Marjani Novak ni uspelo zagotoviti dovolj posluha in potrpljenja bank upnic. Lastniki Primorja Holding so nato konec aprila odpoklicali upravni odbor in postavili novega, ki je že po slabem tednu sam odstopil.

Lastniki Primorja in banke upnice so iskali rešitev za ajdovskega gradbinca tudi z morebitnimi strateškimi partnerji, vendar se nihče med njimi ni izkazal za resnega. Vodstvo podjetja je namreč potrebovalo le dva milijona evrov, s katerimi bi lahko stavkajočim delavcem izplačali aprilske plače, denar pa bi kasneje šteli med dokapitalizacijska sredstva. Vendar je vse ostalo zgolj pri besedah.

Upravni odbor, sindikati in ajdovski župan so iskali pomoč tudi pri različnih ministrstvih, vendar odgovora na svoje pobude niso dobili.

Vizjak upa, da bo stečaj manjše zlo, kot bi bilo sicer

Se pa je danes na stečaj odzval minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak. V izjavi je glede ajdovskega Primorja dejal, da je zavod za zaposlovanje že prevzel aktivno vlogo.

"Zavod si bo prizadeval, da se za delavce, ki preživljajo agonijo v Primorju, čim prej poišče nove priložnosti," je dejal minister. Zavod jim bo po njegovih besedah na eni strani ponudil ukrepe aktivne politike zaposlovanja, na drugi strani pa povezavo s potencialnimi delodajalci.

"Upamo, da bo stečaj Primorja zaradi tega angažiranja zavoda in ne nazadnje zaradi sproščenih sredstev za aktivno politiko zaposlovanja manjše zlo, kot bi bil sicer," je še dejal minister.

Brez zaposlitve bo ostalo več kot 700 delavcev

Večina med zaposlenimi ima stalno bivališče na območju Vipavske doline, zato se bo tu brezposelnost predvidoma dvignila na 25 odstotkov.

Prav zaradi tega so se na novogoriškem zavodu za zaposlovanje, pod katerega sodi tudi ajdovski urad za delo, že lansko jesen začeli pripravljati na možen stečaj Primorja. Direktorica novogoriškega zavoda Lučila Hvala je povedala, da so imeli skupaj z območno obrtno-podjetniško zbornico Ajdovščina - Vipava že pred meseci sestanek z nekaterimi delodajalci, ki bi bili pripravljeni zaposliti sedanje zaposlene v Primorju.

Vendar je v Primorju starostna struktura zaposlenih visoka, še posebej to velja za gradbene delavce, med njimi je tudi precej invalidov. Zato je vprašanje o tem, koliko delavcev bodo sploh lahko še zaposlili, eno pomembnejših v teh dogovorih.

"Možnosti za uspešno sodelovanje se bodo zmanjšale"

Stečaj Primorja po mnenju direktorja Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Jožeta Renarja ne bo imel takojšnjih posledic na gradbeni sektor, ker na področju infrastrukture domači projekti še niso pripravljeni. Neposreden vpliv bi imel stečaj le na upnike Primorja in na z njimi povezana podjetja, meni Renar.

"Ko pa bo Slovenija sposobna iti v nov investicijski cikel, pa bo imel njegov zagon bistveno manj pozitivne učinke za slovensko gospodarstvo. Poleg tega se bodo možnosti, da bi slovenski izvajalci uspešno sodelovali na projektih izgradnje infrastrukture na naših tradicionalnih trgih na jugovzhodu Evrope znatno zmanjšale," ocenjuje Renar.

Pri projektih, kjer v prihodnje ne bo visokih zahtev za reference, bodo po njegovem mnenju gotovo lahko nastopila tudi manjša podjetja, ki bodo na ta način do neke mere svoje primanjkljaje na področju referenc in kapitalske moči lahko pokrila tudi z medsebojnim povezovanjem. Ob tem Renar opozarja, da bo pomembno tudi, kako jih bodo spremljale naše banke, ki se danes panično umikajo iz panoge. Pri vseh projektih to sicer ne bo mogoče, tam pa bomo morali najemati tujce.

Državna pomoč Primorju bi bila po mnenju Renarja smiselna, saj je Slovenija infrastrukturno še vedno precej "neizgrajena" in bo Slovenija tovrstne izvajalce še potrebovala. "Problem pa je v tem, koliko so naše banke še pri močeh za takšen zalogaj in koliko se zdi politiki oportuno, z vidika odziva volivcev, stopiti na ta tanek led," opozarja Renar.

Tajnikar: Gradbeni sektor se bo prestrukturiral

Ekonomist Maks Tajnikar meni, da se slovensko gradbeništvo že nekaj časa prestrukturira in bo v prihodnosti precej drugačno, kot je bilo v preteklosti. Tajnikar meni, da so pred letom dni še obstajale uresničljive možnosti za rešitev Primorja, vendar pa jih zdaj ni več.

"Velikih projektov pa zelo verjetno ne bodo delala naša podjetja, in sicer ne le zaradi tega, ker dovolj velikih za velike projekte ne bo več, pač pa predvsem zato, ker bodo ponudnike na natečajih za velika dela morali spremljati tudi veliki financerji," ocenjuje Tajnikar.

V stečaju bo sedanje premoženje Primorja po mnenju Tajnikarja "osvobojeno" dolgov in bo zelo verjetno lahko našlo najemnika in kasneje tudi kupca. Tajnikar sicer vzroke za propadanje velikih gradbincev vidi v dogajanju med letoma 2003 in 2008. "Danes lahko le opazujemo posledice teh vzrokov in se z njimi več ne moremo spopadati," je ocenil.

"Žerjav ni odgovoren za stečaj, lahko pa bi ga preprečil"

V Pozitivni Sloveniji so prepričani, da bo vlado stalo desetkrat več, ker ni zagotovila dokapitalizacije podjetja ter tako ohranila številna delovna mesta. Poudarili so, da se bodo posledice stečaja kazale na daljši rok, ko se bodo začele nove večje investicije na področju infrastrukture. "Takrat bodo pri večjih projektih najbrž posle prevzemala velika tuja gradbena podjetja," menijo.

Iz stranke so sporočili tudi, da razumejo delavce, ki so vložili predlog za stečaj, še posebej po zadnjih intervencijah aktualnih lastnikov. "Menimo pa, da stečaj ne bi bil potreben, če bi pristojni minister za gospodarstvo Radovan Žerjav pravočasno ukrepal in Primorju zagotovil državno pomoč. Po naših informacijah so bile banke pripravljene razlastiti lastnike in lastniško prevzeti podjetje, vendar se za slednje zaradi neodzivnosti, nerazumevanja, nepripravljenosti ministra niso odločile. Minister Žerjav resda ni odgovoren za stečaj podjetja, bi ga pa lahko preprečil – kar bi državo stalo bistveno manj, kot jo bodo stale posledice stečaja," so kritični.

"Vlada je naredila napako"

V poslanski skupini SD menijo, da vlada dela veliko napako, ker ni sprejela ukrepov za reševanje prezadolženega gospodarstva in slepo sledi ukrepom bank, ki "dobesedno sesuvajo gospodarstvo". Tudi v primeru Primorja bi bilo možno zagotoviti državno pomoč v višini 20 milijonov evrov, je ocenil vodja poslanske skupine SD Janko Veber.

"Zaradi ohranitve gradbene stroke je po našem mnenju stečaj treba zaključiti čim prej in organizirati nova podjetja, ki bodo ponovno zaposlila ljudi in bila sposobna prevzemati večja naročila," je še ocenil Veber.

V poslanski skupini SDS po drugi strani pravijo, da so se težave Primorja vlekle že dlje časa, zato po njihovem mnenju ni mogoče razumeti, da se zadeve ni poskušalo sanirati takrat, ko je bilo to izvedljivo, to je za časa prejšnjega predsednika uprave in solastnika Primorja Dušana Črnigoja.

Ta se danes po navedbah največje koalicijske poslanske skupine otepa odgovornosti za nastalo situacijo, z lažnimi obljubami pa je tudi podaljševal agonijo delavk in delavcev.

V poslanski skupini SDS so poudarili, da je nekorektno s prstom kazati na državo, potem ko so si člani različnih uprav delili velikanske dobičke in lastninili podjetja, tudi na račun delavcev oz. zaposlenih. "Treba se je zavedati, da lastnik Primorja ni država in da obstaja jasen krivec za nastalo situacijo. To pa so uprave in lastniki. Te je potrebno klicati na odgovornost," so jasni.

Obenem so prepričani, da bo vlada delavcem Primorja zagotovila vse socialne pravice, ki jim pripadajo, saj je "zavezana k temu, da ohrani socialno državo in poskrbi za tiste, ki bi ostali brez služb in s tem primernega dohodka za življenje".

V poslanski skupini SLS obžalujejo vložitev predloga za začetek stečajnega postopka Primorja, vendar pa je tudi po njihovem prepričanju stečaj tega podjetja usodno povezan z neodgovornim ravnanjem njegovih lastnikov v preteklosti. Država po njihovem mnenju trenutno ni v položaju, da bi lahko finančno reševala podjetja v zasebni lasti, kjer nihče ne želi prevzeti odgovornosti za svoja dejanja, prav tako pa v proračunu ni denarja za takšne vložke.

V trenutni situaciji je najboljši scenarij čim hitrejša izvedba stečajnega postopka, da bi lahko ob zaključku stečaja na tistih preostalih zdravih temeljih gradbenega velikana začelo poslovati novo podjetje, poudarjajo v SLS. Ob tem pa dodajajo, da je naloga države, da omogoči čim boljše pogoje za rast in razvoj.

Poslanec Ivan Hršak (DeSUS) je ocenil, da je stečaj Primorja zdaj edina možnost, da se bo na njegovi podlagi lahko ohranilo zdravo jedro podjetja. Stečaj je tudi nekakšna rešitev za delavce, ki že nekaj časa nimajo plač, da se bodo lahko prijavili na zavod za zaposlovanje in prejeli denarna sredstva, ki so na razpolago in ki jim pripadajo, je dejal. Stečaj je zaradi stiske delavcev zato treba izvesti kar najhitreje.

V poslanski skupini NSi prav tako ocenjujejo, da so za stečaj Primorja krivi lastniki, na čelu z Dušanom Črnigojem. "Podjetje so neizmerno zadolžili in so bili so brez posluha za morebitne rešitve, delavce in podizvajalce, naročnike pa so pustili na cedilu," so ocenili. Država je s tem, ko Primorju ni pomagala, po njihovem mnenju ravnala pravilno, saj ni lastnica podjetja. Ob tem poudarjajo, da morajo odgovornost prevzeti lastniki.

Stečaj podjetja mora biti zdaj po njihovem mnenju izveden kar najhitreje, da lahko iz stečajne mase nastanejo nova podjetja, ki bodo delavcem nudila zaposlitev. Gradbeni sektor bo zaradi stečaja Primorja zagotovo bolj okrnjen, vendar v NSi verjamejo, da se bo po katastrofi čiščenja gradbene dejavnosti oblikoval nov segment uspešnih gradbenikov, ki bodo ohranili znanje in sposobnosti nekdanjih družb in delovali bolj odgovorno in gospodarno.