Lani je bila gospodarska rast Slovenije po najnovejših ocenah Evropske komisije 0,3-odstotna. Jesenska napoved je za lani predvidevala 1,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Letna inflacija naj bi bila lani 2,1-odstotna, letos pa bo 1,6-odstotna. Komisija je tako napoved inflacije nekoliko zvišala, novembra je napovedovala za lani 1,9-odstotno, za letos pa 1,3-odstotno. Inflacija bo pod evropskim povprečjem, bolj šibka kot v povprečju držav z evrom pa bo po ocenah komisije tudi recesija v Sloveniji. Bruselj se sicer v tokratni vmesni napovedi ne dotika napovedi za rast gospodarstva v letu 2013. Jeseni je Sloveniji za leto 2013 napovedoval 1,5-odstotno zvišanje BDP.
Po posameznih četrtletjih Evropska komisija napoveduje, da se bo gospodarstvo Slovenije v prvem trimesečju v primerjavi s predhodnim četrtletjem skrčilo za 0,1 odstotka, v drugem bo na četrtletni ravni raslo po 0,4-odstotni stopnji, v tretjem po 0,6-odstotni stopnji, v zadnjem letošnjem trimesečju pa po 0,5-odstotni stopnji. Na letni ravni se bo gospodarstvo Slovenije v prvi polovici leta krčilo, in sicer v prvem četrtletju za 1,2 odstotka, v drugem četrtletju pa za 0,8 odstotka. V drugem polletju naj bi se Slovenija povrnila h gospodarski rasti, in sicer se bo v tretjem četrtletju gospodarstvo v primerjavi s tretjim četrtletjem lani okrepilo za 0,1 odstotka, v zadnjem pa na letni ravni za 1,4 odstotka.
Bruselj sicer v zvezi s tokratno napovedjo pojasnjuje, da je Slovenija zaustavljanju rasti mednarodnega gospodarstva – tako kot v letu 2009 – izpostavljena predvsem skozi trgovino, zato jo bo pričakovana počasnejša rast v ključnih trgovinskih partnericah v evroobmočju močno udarila. Tokrat se zniževanje obsega mednarodne menjave dogaja ob že sicer šibkem domačem povpraševanju. "Podaljšana, blaga recesija je pravzaprav najverjetneje že v teku," ugotavlja komisija. Tako je bila rast BDP v tretjem četrtletju lani rahlo negativna, v zadnjem lanskem četrtletju pa je pričakovati še večji zdrs. "Pozitivna, a še naprej umirjena rast se bo po napovedih povrnila komaj od drugega četrtletja leta 2012 naprej," napoveduje komisija.
Komisija je napoved za Slovenijo v primerjavi z jesensko napovedjo precej poslabšala zaradi štirih razlogov. Prvi je nepričakovana negativna rast BDP v tretjem lanskem četrtletju, drugi pa občutna znižanja ocenjene gospodarske rasti v predhodnih četrtletjih. Tretji razlog je poslabšanje razmer v zunanjem okolju, četrti pa manjši obseg gradbenih investicij. Domača potrošnja je bila lani zelo šibka, saj so realno potrošnjo omejevali nižji prihodki gospodinjstev ter varčevanje. Nadaljevanje korekcij v gradbenem sektorju je ob tem močno znižalo investicije v osnovna sredstva. V tej luči številna podjetja niso bila sposobna servisirati dolga, komisija izpostavlja številne bankrote predvsem v gradbenem sektorju. S tem so nadaljnje izgube beležile banke, posledično se je nadaljevalo krčenje obsega posojil.
Trg dela v Sloveniji naj bi medtem tudi letos ostal šibak, a ob postopni krepitvi gradbenega sektorja naj bi pritisk šibke domače potrošnje nekoliko popustil. Se bo pa občutno zaustavila rast izvoza, kar bo negativno vplivalo na investicijske načrte podjetij in bank. Komisija opozarja še, da za napoved obstajajo številna negativna tveganja. Napovedano krčenje bi lahko bilo še veliko bolj intenzivno, če bi bil šok zaradi upada obsega zunanje trgovine večji od pričakovanega. Negativno bi lahko na gospodarstvo vplivale tudi negativne povratne zanke med razdolževanjem bank in gospodarstvom, ki se spopada s kreditnim krčem, kar bi še dodatno znižalo investicije. Med negativnimi tveganji komisija izpostavlja še možnost krepkega znižanja cen nepremičnin in možnost nadaljnjega zniževanja investicij v osnovna sredstva, kar bi se lahko zgodilo ob nastopu pričakovanega izboljšanja razmer v gradbenem sektorju.
Vlada pričakuje podobna gospodarska gibanja
Kot je po seji vlade dejal premier Janez Janša, bo treba iz gospodarskih gibanj, kot jih napoveduj Evropska komisija, izhajati pri pripravi rebalansa letošnjega proračuna. Podlaga za makroekonomski okvir za rebalans bo po njegovih besedah pomladansko poročilo, ki ga pripravlja Urad za makroekonomske analize in razvoj ter bo končano prihodnji teden. Nižja napoved gospodarske rasti pa "pomeni, da bo sredstev, ki jih lahko pričakujemo v proračunu, še manj, kot se je načrtovalo ob sprejemanju proračuna za letos, ki ni realen".
Za izboljšanje gospodarske situacije bo treba nujno racionalizirati funkcioniranje države in spet zagnati gospodarsko rast. Glede slednjega so v koalicijskem programu predvideni ukrepi, ki naj bi omogočili, da se bo gospodarstvo srečevalo z manj birokratskimi ovirami, da bo finančni sektor prek sanacije bančnega sistema deloval bolje in da bo podjetništvo v Sloveniji deležno obravnave, ki omogoča gospodarsko rast in ustvarja nova delovna mesta.
KOMENTARJI (197)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.