Sprejeli predpise, namenjene sanaciji in razreševanju bank

Evropska komisija je danes sprejela predpise na ravni EU, namenjene sanaciji in razreševanju bank. Tako so sprejeli predloge za vzpostavitev evropskega okvira za preprečevanje in reševanje bančnih kriz, ki velja za zarodek bančne unije. Glavni cilj je preprečitev ponovitve scenarija iz leta 2008, ko je propad ene banke sprožil verižno reakcijo, nato pa so morale države bankam pomagati z milijardami davkoplačevalskega denarja.

''Kriza je jasno pokazala, da potrebujemo strožje ureditve za reševanje krize na nacionalni ravni ter da moramo vzpostaviti ureditve, ki se bodo uspešneje soočale s propadi bank v več državah hkrati,'' so sporočili iz komisije.

Predlog evropskega okvira naj bi zagotovil, da bodo imeli v prihodnosti pristojni organi na voljo sredstva za odločno ukrepanje, in sicer preden v bankah nastopijo težave ter v začetku procesa. Komisija je predlagala, naj imajo regulatorji možnost, da banke prisilijo v omejitev poslovnih aktivnosti ter spremembo strukture in organizacije, vključno z zamenjavo vodilnih. Okvir temelji na nedavnih prizadevanjih več držav članic za izboljšanje nacionalnih sistemov za razreševanje. Predlagana orodja so razdeljena v pristojnosti za "preprečevanje'', "zgodnje ukrepanje'' in "razreševanje'', pri čemer postaja ukrepanje organov bolj odločno, ko se razmere slabšajo. S predložitvijo današnjega predloga je Evropska komisija zaokrožila načrt reforme finančnega sektorja, ki ga je začela leta 2009, so še pojasnili.

V osnovi gre za evropski okvir, s katerim naj bi brez injekcij davkoplačevalskega denarja zagotovili sanacijo problematičnih bank, ki pomenijo sistemsko tveganje, in čim manj stresno likvidacijo manj pomembnih preveč bolnih bank.

Ti predlogi pa nikakor niso odziv na aktualne razmere v posameznih članicah Unije, zatrjujejo v Bruslju. Najbolj akutno je stanje v španskem bančnem sektorju, ki je tudi sprožilo pozive k bančni uniji in možnosti neposredne dokapitalizacije bank iz stalnega kriznega mehanizma za stabilnost evra.

Enoten okvir nujen, a pred letom 2014 ga ne bo

Komisija poudarja, da je enoten evropski okvir za reševanje bank nujen, saj nacionalni sistemi ne omogočajo takšnega reševanja kriz, ki bi ohranilo finančno stabilnost in zaščitilo davkoplačevalski denar. Poleg tega so preveč različni, da bi zagotavljali učinkovito reševanje čezmejnih bančnih kriz.

Bistveni del evropskega sistema za reševanje bančnih kriz je poseben "reševalni sklad", ki naj bi znašal do enega odstotka vseh denarnih vlog, za katere jamči država, torej vlog do 100.000 evrov, v desetletnem obdobju. Komisija je predlagala tudi zavezujoče čezmejno posojanje sredstev iz teh nacionalnih skladov. Ti skladi naj bi bili nekakšne "oporoke", s katerimi bi finančni sektor vnaprej plačal "pogrebne stroške" v primeru propada banke.

Drugi temeljni element je mehanizem "bail in", s katerim bi lahko delničarje in upnike z odpisom dela dolgov prisilili k izgubam. Bail in bi bil eno od štirih orodij na voljo regulatorjem v primeru reševanja banke. Preostala tri so prodaja, premostitvena banka in ločitev sredstev oziroma vzpostavitev slabe banke.

Komisija bo predlagala, naj ''bail in'' začne veljati šele leta 2018, medtem ko naj bi bili preostali elementi evropskega okvira vzpostavljeni v letu 2014.

Evropska bančna federacija (EBF) je podprla predlog evropske komisije. Vodja EBF Guido Ravoet je ocenil, da bo v primerih, ko se bodo banke znašle v težavah, omenjeni okvir omogočil nadaljevaje opravljanja gospodarsko pomembnih funkcij bank. "Tako bomo lahko omejili posledice propadanja bank na širši finančni sistem in njene stranke," je dodal.

Moody's znižal ocene avstrijskim in nemškim bankam

Bonitetna agencija Moody's je znižala kreditno oceno trem avstrijskim ter sedmim nemškim bankam in njihovim podružnicam. Za ta korak so se po njihovih navedbah odločili na podlagi ugotovitve, da bi morebitna poglobitev dolžniške krize v evroobmočju za te banke pomenila tveganje.

Med avstrijskimi bankami je Moody's znižala bonitetne ocene največjim – Erste Bank, Raiffeisen Bank International (RBI) in Unicredit Bank Austria. Kot so pojasnili v bonitetni hiši, je znižanje ocen omenjenih treh avstrijskih bank posledica njihove navezave na slabe gospodarske razmere v osrednji in vzhodni Evropi. Te tri banke so sicer minuli mesec objavile odlične poslovne rezultate.

Med nemškimi bankami pa je Moody's znižal bonitetno oceno eni največjih nemških bank Commerzbank, in sicer za eno stopnjo, z A2 na A3. Obeti so negativni. Prav tako za eno stopnjo z negativnimi obeti je znižal tudi kreditno oceno nemške podružnice Unicredit banke. Za eno stopnjo je med drugim znižal še boniteto Landesbank Baden Württemberg ter Norddeutsche Landesbank GZ.

Po navedbah bonitetne hiše bodo nemške banke v primeru poglobitve dolžniške krize evroobmočja in dodatne upočasnitve rasti svetovnega gospodarstva soočene s tveganjem poslabšanja kakovosti njihovega premoženja. V Moody's so pojasnili še, da imajo avstrijske in nemške banke omejene zmogljivosti za pokritje morebitnih izgub. Ob tem so poudarili, da sta gospodarstvi Avstrije in Nemčije razmeroma močni.