Bo evroskupina zadovoljna s Slovenijo?

Evroskupina se bo s predlogi proračunov članic ukvarjala v novembru. Temeljito jih bo preučila skupaj z Evropsko komisijo, ki bo preverila, ali so v skladu s priporočili, ki jih je vsaka država dobila od Evropske unije, je poudaril šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.

Slovenija je julija od evroskupine dobila opomin, da mora do oktobra učinkovito ukrepati za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, potem ko je Evropska komisija ocenila, da bo potreben dodaten fiskalni napor. V drugi polovici meseca se pričakuje v Sloveniji delegacija komisije, ki naj bi preverila uresničevanje bruseljskih priporočil.

Dijsselbloem je tudi znova izrecno opozoril, da bodo pozorno spremljali države, v katerih so zaznali presežna ali resna makroekonomska neravnovesja. Med zgolj dvema članicama Unije s presežnimi neravnovesji je poleg Španije tudi Slovenija.

Obenem je zaskrbljen zaradi prepočasnega izvajanja strukturnih reform, potem ko je na nujnost pospešitve reform pred dnevi opozoril že komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn. Sploh v državah, ki so dobile dodaten čas za zmanjšanje primanjkljaja, torej tudi v Sloveniji.

"Začetek delovanja bančne unije mora biti uspešen"

Šef evroskupine je izpostavil tudi nujnost vzpostavitve bančne unije, za kar je po njegovih besedah ključna čim boljša izvedba skrbnih pregledov in obremenitvenih testov v evropskih bankah. Prvi steber bančne unije, enotni nadzor, bo začel po njegovih besedah delovati oktobra in pred tem je treba izvesti omenjene teste – neodvisno in temeljito, brez političnih pritiskov. "Ključno je, da je začetek delovanja bančne unije uspešen," je poudaril.

Šele ko bo enotni nadzorni mehanizem deloval s polno paro, bo mogoče banke neposredno dokapitalizirati iz stalnega reševalnega mehanizma, kar pa bo le skrajna rešitev, mogoča le pod strogimi pogoji, je opozoril. Če bodo skrbni pregledi in stresni testi pokazali, da banka potrebuje svež kapital, ga bo morala najprej poskušati dobiti na trgu, nato bodo uveljavljena nova pravila o državnih pomočeh za banke.

V primeru potrebe po dokapitalizaciji bodo morali sredstva najprej prispevati lastniki banke in upniki, šele potem bodo lahko banke zaprosile za državno pomoč. Obenem nova pravila za državne pomoči terjajo, da bodo morale banke učinkovit načrt prestrukturiranja načeloma pripraviti pred dokapitalizacijo in v njem prepričljivo pojasniti, kako bo banka dolgoročno spet dobičkonosna.