Po besedah finančnega ministra, ki opravlja tekoče posle, Franca Križaniča država in druga največja lastnica NLB, belgijska KBC, zaenkrat v pogajanjih nista dosegli soglasja glede večje dokapitalizacije za 400 milijonov evrov, kolikor zaradi oblikovanja varnostne rezerve v trenutnih zaostrenih razmerah predlagata uprava in nadzorni svet banke. Znova je zatrdil, da je bil predlog obsežnejše dokapitalizacije vezan na pristanek KBC na bolj aktivno strategijo banke pri kreditiranju, ki bi koristila gospodarski dejavnosti.
KBC vsaj zaenkrat v pogajanjih z Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) na takšne spremembe trenutno bolj konservativne strategije ni pristala, zato država ostaja pri višini dokapitalizacije, ki je zadostna za izpolnitev zahteve Banke Slovenije po krepitvi količnika temeljnega kapitala na devet odstotkov, ki je v skladu s prvotnim predlogom uprave in nadzornega sveta NLB 250 milijonov evrov.
Križanič sicer še naprej pričakuje, da bodo lastniki izvedli dokapitalizacijo, za katero so prižgali zeleno luč na četrtkovi skupščini NLB. Temeljni vprašanji v pogajanjih po njegovih besedah ostajata cena in zaščita slovenskih interesov. Kot pojasnjuje, bi se v primeru, ko bi v lastništvo banke vstopil zasebni partner po zelo nizki ceni, zelo velik lastniški delež prepustil temu vlagatelju zelo poceni. Takrat bi se postavila dilema, ali država na to pristane in sprejme v zakup nastalo izgubo, ali raje vstopi v dokapitalizacijo.
Glede na sklepe vlade je sicer še naprej prioritetni cilj sodelovanje zasebnega sektorja pri novi dokapitalizaciji banke. Če cilja ne bi bilo moč izpolniti in bi bilo treba zagotoviti ustrezno kapitalsko ustreznost, bi prišel v poštev vstop države – namreč, da se poda trgom jasen signal, da je NLB varna in trdna banka.
Bo delnica po krizi narasla?
Križanič sicer meni, da sodelovanje države pri dokapitalizaciji ni tako velika javnofinančna težava in bi bilo izvedljivo že v okvirih letošnjega proračuna. Vlada ima po dokapitalizaciji Adrie Airways v B bilanci proračuna za take namene na voljo še nekaj nad 200 milijonov evrov. Še vedno tudi meni, da se pri sodelovanju države pri dokapitalizaciji NLB skriva potencialni donos za davkoplačevalce.
Po koncu krize bo namreč cena delnic NLB po njegovih besedah narasla, banka pa po začela kotirati na borzi, verjetno tudi kakšni od pomembnejših mednarodnih. Gre za varno in dolgoročno donosno naložbo, pravi. Sicer je glede na lansko izgubo NLB pričakoval kadrovske menjave v nadzornem svetu, vsaj predsednik bi moral po njegovi oceni odstopiti. Izrecno je poudaril, da gre zgolj za njegova osebna pričakovanja, saj je za to pristojna AUKN.
Želel bi si tudi več aktivnosti NLB pri upravljanju s slabimi naložbami, da bi se tako zmanjšala potreba po oblikovanju rezervacij. Sicer priznava, da se razmere sedaj nekoliko izboljšujejo, saj so v banki okrepili delovanje oddelkov za prestrukturiranje naložb. Oblikovanje slabe banke za soočanje s problematiko slabih posojil se mu zdi neumnost, saj se je ta na Irskem po njegovih besedah izkazala za "tragedijo". Tudi analize Banke Slovenije ne kažejo na potrebo po slabi banki.
KOMENTARJI (65)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.