'Ne gre za tek na kratke proge, temveč maraton'

Govor šefa Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa velja za osrednji dogodek na zasedanju Evropskega parlamenta. Gre za njegov drugi govor po vzoru bolj poznane ameriške prakse; prvega je imel septembra lani.

Barroso ni skrival, da je Evropska unija pred najresnejšim izzivom doslej, ki je premagovanje krize v območju evra. Prepričan pa je, da je Evropa zmožna prebroditi težave, "kar je nujno".

Poudaril je, da bo evro v Grčiji ostal uradna valuta, pri čemer "mora Grčija v celoti in pravočasno izpolniti svoje obveznosti. V zameno pa morajo druge članice evroobmočja podpirati Grčijo in druge." Z besedami, da "ne gre za tek na kratke proge, temveč maraton", je prosil za potrpljenje pri reševanju grške krize.

Nič več odločanja s soglasjem?

Pozval je k večji gospodarski povezanosti v Uniji in posvaril pred izključevanjem. "Bolj kot kdaj koli obstaja nevarnost nacionalizma. Izognimo se iluziji, da lahko imamo skupno valuto in enotni trg z medvladnim pristopom," je poudaril in dodal, da "potrebujemo pravi pristop skupnosti".

Tako se je posredno zavzel tudi za ukinitev odločanja s soglasjem. "Ni dobro, da najpočasnejši narekuje ritem vseh," je dejal in poudaril, da država članica, ki ne želi več integracije, nima pravice blokirati drugih, ki želijo naprej. Odločno je zavrnil predloge Berlina in Pariza o "gospodarski vladi območja evra. Evropska komisija je gospodarska vlada Unije in zagotovo ne potrebujemo več institucij".

'Čas je, da finančni sektor vrne prispevek družbi'

Po njegovih besedah je Evropska komisija danes sprejela predlog za evropski davek na finančne transakcije, ki naj bi letno prinesel 55 milijard evrov. "Gre za vprašanje poštenosti. Če naši kmetje in delavci plačujejo družbi, mora tudi finančni sektor," je izpostavil.

V zadnjih treh letih so evropski davkoplačevalci namenili 4,6 trilijona evrov za finančni sektor, je dodal. "Čas je, da finančni sektor vrne prispevek družbi," je poudaril in požel bučen aplavz evropskih poslancev. Obenem se je zavzel za vzpostavitev evroobveznic, "ki bodo zelo koristne za evroobmočje". Predloge za skupne obveznice, ki jih je imenoval "obveznice stabilnosti", naj bi komisija kmalu predstavila.

'Da, zmoremo obnoviti Evropo'

Proti koncu govora je dejal, da je Unija prvotno sestavljena iz evropskih državljanov, za katere se je treba potruditi in jim zagotoviti Evropo, ki jo vsi želimo. Zatem se je v parlamentu znova razlezel aplavz.

Spomnil je, da bo ob koncu mandata komisije in parlamenta leta 2014 minilo 100 let od prve svetovne vojne. Danes so take grozote po njegovih besedah nepredstavljive – ker je Unija jamstvo miru v Evropi. "Kriza je politična. Je preizkus naše volje za to, da živimo in delamo skupaj," je dejal. Na koncu je citiral Nelsona Mandelo: "Vselej se zdi nemogoče, dokler ni storjeno." Govor je sklenil z besedami: "Da, zmoremo obnoviti Evropo."

'Barrosa Levjesrčnega' tudi kritizirali

Barrosovemu nastopu je sledila razprava, v kateri poslanci predstavljajo svoja stališča in zahteve. Odzivi poslancev so bili različni – nekateri so predsednika komisije imenovali "Barroso Levjesrčni", drugi so ga ostro kritizirali, a večina se mu je pridružila v kritiki vloge držav članic in pozivu h krepitvi institucij, torej komisije in parlamenta.

Vodja največje politične skupine, desnosredinske Evropske ljudske stranke, Joseph Daul je poudaril, da je Unija v "vodstveni krizi" in da je potreben "veliki pok". Šefa komisije pa je pozval, naj bo enako ambiciozen kot njegov predhodnik Jacques Delors pred 20 leti. Vodja evropskih socialistov, najverjetnejši novi predsednik parlamenta Martin Schulz, je prav tako obsodil ravnanje vlad Evropske unije in zahteval, naj Unija deluje kot "skupnost. Nič ni narobe z evropsko integracijo ... Ni krize idealov, je pa kriza vodenja."

Tudi vodja evropskih liberalcev Guy Verhofstadt je obsodil "medvladno metodo", ki po njegovih besedah "ne more delovati". Med drugim je kritiziral dejstvo, da ima Unija pet ljudi, ki predstavljajo evro, saj bi po njegovem prepričanju potrebovala le enega. Predstavnik evroskeptičnih evropskih konservativcev in reformistov Jan Zahradil je dejal, da se mu Barroso "smili". Na veliko nezadovoljstvo kolegov je rekel tudi, da se mu vse bolj zdi, da je parlament del problema, ne rešitve.

V razpravi je sodelovala tudi slovenska evropska poslanka iz vrst evropskih socialistov Tanja Fajon, ki je poudarila, da Unija s prepoznim in neodločnim ukrepanjem izgublja mlado generacijo, ki še verjame v Evropo. Opozorila je tudi, da Barroso ni niti omenil Zahodnega Balkana. "Izgubljamo tudi države, ki trkajo na vrata Unije, države Zahodnega Balkana, ki imajo evropsko perspektivo, a njihove prihodnosti danes sploh niste omenili," je dejala.

Po ocenah slovenske poslanke v Evropskem parlamentu Romane Jordan Cizelj iz Evropske ljudske stranke gredo Barrosovi predlogi v pravo smer, vendar se sprašuje, ali so realno uresničljivi. "Kako bo prepričal politične voditelje v državah članicah, da morajo prenesti del suverenosti na evropsko raven? Kje in kako bo dobil denar, da bo uresničil predstavljene ideje, na primer o evropskem socialnem skladu in izgradnji delujočega notranjega trga z vso potrebno infrastrukturo?"

"V težki situaciji, ko ni videti pravega izhoda iz krize, potrebujejo ljudje natančne in realistične predloge, ne le dobrih govorov. Menim, da trenutek ni pravi za obljube o večji integraciji, uresničiti moramo tiste, ki so že bile dane. Evropska komisija ne potrebuje dodatnega soglasja, da bo začela bolj odločno izvajati že sprejete politike. Če bo Evropska komisija nadaljevala z 'verbalnim' prevzemanjem novih nalog, namreč lahko doseže prav nasprotni učinek. Politike v državah članicah bo razbremenila odgovornosti in jih tako rekoč spodbudila k manj odgovornemu vedenju," je dodala.

Barroso je na koncu poslancem v odzivu na njihove kritike in mnenja položil na srce, da za učinkovito delovanje potrebuje vso njihovo podporo, ne dvomov. Svojim dragim ne rečeš "rad te imam, toda", temveč jim rečeš "rad te imam, pika", je ponazoril.