Je reševanje bank prioritetnega pomena? (Foto: iStockphoto)

V zadnjem času je veliko govora o tako imenovanem drugem valu krize. Stroka ima glede intenzivnosti tega vala različna mnenja. Nekateri poznavalci so mnenja, da bi propad bank lahko uničujoče vplival na slovensko gospodarstvo, zato bi morala biti morebitna sanacija težav bank na prvem mestu.

Da krize ni še konec, se strinjajo tudi bančniki. Zato se veliko vprašanj poraja pri tako imenovanih nasedlih kreditih, ki jih mora v primeru nezmožnosti odplačila banka šteti med odpise. Čeprav večina bank trdi, da so njihova posojila ustrezno zavarovana, pa se marsikdo sprašuje, koliko so ta zavarovanja sploh vredna v teh časih.

Lep primer za to so hipotekarna posojila. Z zmanjšanjem vrednosti zastavljene nepremičnine pada tudi vrednost zavarovanja. Tako lahko velik problem nastane, če bi zaradi nezmožnosti odplačevanja prišlo do unovčevanja hipotek, torej do zasegov nepremičnin. Banke bi na ta način kopičile zalogo neprodanih nepremičnin, kar pa jim zagotovo ni v interesu. Množična prodaja zaseženih nepremičnin po občutno nižjih cenah pa jim diši še manj, saj bi s tem znižali vrednost obstoječih zavarovanj – se morda zato tu skriva pogajalski amortizer za pomoč kreditojemalcu, ki je tik pred tem, da se mu banka usede na hipoteko?