Država bo bankam pobrala več milijonov novega davka

Država želi z zakonom o davku na bilančno vsoto bank kompenzirati podporo, ki jo je nudila bančnemu sistemu med krizo. Obenem naj bi z možnostjo znižanja davka banke spodbudila k večjemu kreditiranju gospodarstva.

Osnova za davek je bilančna vsota banke, izračunana kot povprečje vrednosti na vsak zadnji dan meseca v koledarskem letu, stopnja davka pa 0,1 odstotka. Banka si lahko davek zniža za 0,167 odstotka stanja kreditov, danih nefinančnim družbam in samostojnim podjetnikom pred opravljenimi slabitvami, vse do višine obračunanega davka.

Plačila davka so opravičene banke, pri katerih je stanje kreditov gospodarstvu v letu, v katerem se plačuje davek, za najmanj pet odstotkov bilančne vsote višje kot v preteklem letu. Davka tudi ne bodo plačale banke, pri katerih stanje posojil gospodarstvu na zadnji dan meseca uveljavitve zakona, julija, ne bo preseglo 20 odstotkov bilančne vsote.

Državni svetniki niso izglasovali veta

Zakon je bil v postopku sprejemanja deležen številnih pomislekov. O vetu nanj so odločali tudi državni svetniki, a ga niso izglasovali. Odklonilno so se do zakona izrekli v bankah in Banki Slovenije, v Združenju bank Slovenije menijo, da takšna obdavčitev v trenutnih gospodarskih razmerah deluje restriktivno ter zavira obnavljanje posojilne aktivnosti in posledično gospodarske rasti.

V Banki Slovenije so opozarjali na veliko možnosti za zlorabo namena davka, imel naj bi tudi zelo nizek izplen v primerjavi s stroški izvajanja zakona za zavezance in davčno upravo, poleg tega da bi se lahko davek prelil v višje obrestne mere in bi lahko vplival na prevzemanje neustreznega kreditnega tveganja.

Po ocenah NLB se cilji po višjem kreditiranju ne bodo uresničili, ker je "obseg kreditiranja odvisen od razpoložljivega kapitala in likvidnosti. Ker povišanje davka pomeni strošek in posledično znižanje kapitala, se bo kreditiranje zmanjšalo zaradi novega davka. Menimo tudi, da je davek diskriminatoren do slovenskih bank v primerjavi z bankami, ki imajo tujega lastnika, saj davek efektivno obdavčuje bilančne postavke likvidnostnih rezerv bank, ki so višje v slovenskih bankah kot v bankah s tujimi lastniki."

Zaradi novega davka bodo državi letno plačali okoli štiri milijone evrov. "Ob zahtevani kapitalski ustreznosti v višini približno 10 odstotkov to pomeni zmanjšanje potenciala za kreditiranje v višini 40 milijonov," so opozorili.

V NKBM ne pričakujejo, da bodo z novim davkom dosegli večjo gospodarsko aktivnost. "Menimo, da bi bilo potrebno v večji meri zagotoviti ukrepe ekonomske politike, ki spodbujajo prestrukturiranje neuspešnih sektorjev gospodarstva in spodbujanje tistih, ki so v danih okoliščinah uspešni. To pomeni, da je za kreditiranje potrebno zagotoviti posle z realno podlago v obliki proizvodov in storitev, ki jih je trg pripravljen kupiti. V ta namen bi bilo primerneje zagotoviti več investicij, tudi iz proračuna in na ta način spodbuditi povpraševanje."

Ugotavljajo, da smo po osemodstotnem padcu bruto domačega proizvoda v letu 2009 soočeni s počasnim okrevanjem "in uspešna podjetja danes v Sloveniji ne delujejo na 100-odstotni zmogljivosti iz časa pred krizo. Z drugimi besedami, povpraševanje po kreditih za investicije zaradi povečanja kapacitet je še vedno relativno nizko in po večini ne opravičuje večjega odobravanja kreditov. Stimulativnost davka na bilančno vsoto se tako zdi naravnana na vnaprejšnje odobravanje kreditov, brez realne podlage." Sicer ocenjujejo, "da proračunski izplen z naslova tega davka ne bo imel velikih materialnih posledic, po drugi strani pa prinaša za tuje investitorje v Sloveniji nekaj dodatne negotovosti".

Po besedah izvršnega direktorja področja finančnih trgov KD banke Benjamina Jošarja mora "odločitev o kreditiranju temeljiti na kakovostni presoji kreditnega tveganja, povezanega tako s posameznim kreditojemalcem oziroma projektom kot z obstoječim kreditnim portfeljem banke. Davčno okolje, ki banke usmerja k večjemu obsegu kreditiranja, kot bi bilo to optimalno z vidika upravljanja s tveganji, ne pripomore k optimalni alokaciji kreditov in lahko vodi v poslabšanje kreditnih portfeljev bank. Menimo, da zaradi tega razloga davek ni najbolj primeren in da makroekonomsko ne bo koristen."

V Hypo banki poudarjajo, da bi morali z zakoni za spodbujanje poslovne aktivnosti zmanjševati davke in jih ne povečevati. "Hkrati menimo, da je namen novega zakona pripeljati banke k njihovemu osnovnemu poslanstvu - financiranju realnega sektorja", kar pri njih že počnejo in bodo tudi v prihodnje. Sicer ocenjujejo, da ne bodo plačali previsokega davka. Tudi v Gorenjski banki menijo, da bodo plačali razmeroma majhen znesek davka na bilančno vsoto bank. "Ne glede na višino obveznosti z naslova davka bodo kot temeljni kriterij pri presoji kreditiranja upoštevali boniteto kreditojemalca. Država si bo z novim davkom tako zagotovila nekaj več sredstev, ne bo pa z njim spodbudila večjega kreditiranja gospodarstva," so poudarili.

V Unicredit banki opozarjajo, da je pri velikem številu podjetij temeljna ovira za kreditiranje neugodno razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom. "To je objektivna ovira, ki se nanaša na kreditno sposobnost podjetja in dober bankir na podlagi administrativnega ukrepa, kot je davek, ne bo spreminjal ocene tveganja. Obstaja visoka verjetnost, da davek kot tak ne bo prinesel pozitivnih učinkov na gospodarstvo, kvečjemu bo poslabšal že tako slabo profitabilnost in kapitalsko ustreznost slovenskega bančnega sektorja, kar bi pomenilo ravno obraten učinek od pričakovanega, to je spodbujanja kreditiranja gospodarstva."

Po drugi strani po njihovem mnenju tudi zmanjšuje konkurenčnost slovenskih bank na mednarodnih trgih. "Davek na bilančno vsoto je na evropski ravni v posameznih državah preveč različen in kot tak lahko ponekod privede do dvojnega obdavčevanja. Dosedanja praksa v drugih evropskih državah je pokazala na veliko pomanjkljivosti tovrstne obdavčitve. Večina strokovnjakov na mednarodnem davčnem področju je mnenja, da tovrstne obdavčitve ni smiselno uvajati v času slabih ekonomskih razmer," so še dodali.