Bančna luknja leto po razkritju pokrpana, slabi krediti še obremenjujejo bilance

Slovenski bančni sistem je v zadnjih letih tonil v izgubah, v katere so ga pahnili slabi krediti, ki so jih banke dajale podjetjem. Da bi ugotovili velikost težav, je Banka Slovenije lani naročila izvedbo obremenitvenih testov bank ter pregled kakovosti njihovih sredstev.

Rezultati pregleda so sredi lanskega decembra pokazali, da kapitalske potrebe v osmih bankah znašajo 4,778 milijarde evrov. Iz pregleda pa sta bili izločeni Factor in Probanka, ki ju je Banka Slovenije pred tem oz. septembra lani poslala v nadzorovano likvidacijo in ju dokapitalizirala v višini 445 milijonov evrov.

Po razkritju testov je država v celoti podržavila tri največje banke in vanje vložila: v NLB 1,551 milijarde evrov, v NKBM 870 milijonov evrov in v Abanko 591 milijonov evrov. Vse so del svojih slabih terjatev že prenesle na za to ustanovljeno Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Petim v celoti podržavljenim bankam se je v četrtek pridružila še Banka Celje. Vlada je namreč potrdila izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti te banke, ki bo lahko prenesla svoje slabe terjatve na DUTB, država pa jo bo dokapitalizirala v višini 190 milijonov evrov. A najprej potrebuje še soglasje Bruslja.

Na nitki pa visi usoda še ene banke v državi, to je Gorenjske banke. Tej je Banka Slovenije spomladi podaljšala rok za dokončno izvedbo ukrepov za okrepitev kapitalskega položaja podaljšala do konca tega leta.

Država je tako v letu dni v šest slovenskih bank vložila skupaj 3,647 milijarde evrov ter izdala za okoli 1,7 milijarde evrov poroštev za obveznice, ki jih je ali še bo v zameno za prenesene slabe terjatve izdala DUTB.

Banke v Sloveniji so v prvih devetih mesecih letos ustvarile 108,2 milijona evrov dobička po davkih, medtem ko so imele v enakem obdobju lani za dobro milijardo evrov čiste izgube. Neto oslabitve in rezervacije so se v primerjalnem obdobju znižale za več kot 70 odstotkov, a v devetih mesecih vseeno dosegle 355,5 milijona evrov.

Delež slabih posojil se je od začetka leta do konca septembra zvišal za 2,3 odstotne točke na 15,7 odstotka. Samo do podjetij je delež slabih terjatev še višji in znaša 23,7 odstotka. Tu je še vprašanje slabih naložb zunaj Slovenije, predvsem v nekdanjih jugoslovanskih republikah.