Program stabilnosti Slovenije je realističen, a ne dovolj ambiciozen. Cilje bi lahko dosegli prej, meni Evropska komisija. (Foto: POP TV)

Slovensko gospodarstvo je bilo v zadnjem desetletju "izrazito stabilno". Scenarij države glede gospodarske rasti, inflacije in proračunskega primanjkljaja za konsolidacijo javnih financ se zdi verjeten in realističen, v oceni prvega slovenskega programa stabilnosti za obdobje 2006-2009 poudarja Evropska komisija. Komisija hkrati opozarja, da bo morala država sprejeti korenitejše ukrepe, če želi ohraniti dolgoročno stabilnost javnih financ. Svoje cilje bi lahko po mnenju komisije dosegla hitreje.

Gospodarska rast naj bi se v prihodnjih letih ohranjala malo nad štirimi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP), inflacija naj bi do leta 2009 padla na 2,2 odstotka, proračunski primanjkljaj pa naj bi se do tega leta znižal na odstotek BDP. Ukrepi za dosego tega cilja pa so večinoma osredotočeni na zadnje leto, torej 2009, ugotavlja komisija, ki ob tem poudarja, da bi lahko bil program stabilnosti "bolj ambiciozen", saj bi lahko ta cilj država dosegla že prej.

"Slovenijo pozivam, naj prilagoditve za dosego srednjeročnega cilja, to je uravnoteženost proračuna, izvede že v prvih letih in ne na koncu obdobja," je v Bruslju ponovil evropski komisar za gospodarstvo in monetarne zadeve Joaquin Almunia. Dodal je, da za Slovenijo veljajo nekatera tveganja, pri čemer se vedno znova izpostavlja reforma pokojninskega in zdravstvenega sistema zaradi staranja prebivalstva.

Delež obveznih izdatkov iz proračuna v Sloveniji kljub naporom ostaja izredno visok, zato komisija v svoji oceni pravi, da so tveganja glede uravnoteženosti proračuna na splošno "uravnotežena za leti 2007 in 2008, za leto 2009 pa bi lahko bil rezultat precej slabši, kot se napoveduje".

Zato je komisar Slovenijo tudi pozval, naj izkoristi trenutne dobro gospodarsko stanje za izvedbo potrebnih ukrepov. Kot je v svoji oceni ugotovila komisija, naj bi se strukturno ravnotežje izboljšalo, a vendar naj bi doseglo zgolj četrtino odstotka BDP v celotnem obdobju, lahko pa bi še več. Pakt o stabilnosti in rasti za članice območja evra zahteva "višje prilagoditve", poudarja komisija, zato vendarle opozarja, da morebitni srednjeročni cilj odstotnega proračunskega primanjkljaja ne bo dosežen.

Glede javnega dolga države je Slovenija v programu stabilnosti zapisala, da se bo raven zadolženosti sektorja države v BDP ohranjala na stabilni ravni okoli 28 odstotkov. To je precej pod mejo 60 odstotkov, kot določajo maastrichtski konvergenčni kriteriji, ugotavlja komisija, ki pa je vendarle prepričana, da se Slovenija kljub možnemu stabiliziranju deleža javnega dolga na srednji rok sooča "z visokimi tveganji" glede vzdržnosti javnih financ. Stroški zaradi staranja prebivalstva naj bi namreč po letu 2020 izrazito poskočili.

Prvi konvergenčni program je Slovenija predložila Evropski komisiji maja 2004, pravkar ocenjen program stabilnosti pa decembra 2006. Do danes programa še ni uspelo predložiti Romuniji, Avstriji in Češki. Prva je pred tremi tedni komaj vstopila v EU, v drugih dveh pa je nedavno prišlo do sprememb v vladi. Danes je komisija objavila še ocene programov stabilnosti za Nemčijo, Francijo, Italijo in Nizozemsko ter ocene programov konvergence za Dansko, Ciper in Slovaško. "Na splošno nismo zadovoljni, vendar obeti omogočajo pozitivne sklepe glede na prizadevanja držav članic," je še ocenil Almunia.

Bajuk Bruslju: Nismo premalo ambiciozni

Letos javnofinančni primanjkljaj ne bi smel preseči 1,5 odstotka BDP, je menil Bajuk in dodal, da lahko glede leta 2007 "mirno spi" (Foto: 24ur)

Finančni minister Andrej Bajuk je v odzivu na ocene Evropske komisije, poudaril, da bo Slovenija na očitke komisije odgovorila s predstavitvijo uspehov na področju zmanjševanja javne porabe, izpostavila pa bo tudi večjo učinkovitost pri izvrševanju proračuna in nadzorovanju njegovih odhodkov.

Delež javne porabe v BDP se bo v Sloveniji zmanjšal z 48,1 odstotka leta 2000 na 45,1 odstotka v letu 2008, je napovedal Bajuk. Poudaril je, da zniževanje javne porabe omogoča širjenje zasebnega sektorja in s tem pospešuje gospodarsko rast.

Glede opozorila Bruslja v zvezi z dolgoročno vzdržnostjo slovenskih javnih financ zaradi staranja prebivalstva je Bajuk dejal, da bodo izdatki, povezani s starostjo, v Sloveniji začeli naraščati leta 2020. Danes ti znašajo okoli 18,8 odstotkov BDP, leta 2020 bodo znašali 20,9 odstotkov BDP, leta 2050 pa 30,1 odstotka BDP, je pojasnil Bajuk.

Bajuk je opozoril, da najnovejši podatki kažejo, da bo javnofinančni primanjkljaj v letu 2006 znašal med 1,2 in 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda in ne 1,7 odstotka BDP, kakor je še zapisano v programu stabilnosti. Ta je sicer v Bruselj romal decembra lani.

Letos javnofinančni primanjkljaj ne bi smel preseči 1,5 odstotka BDP, je menil Bajuk in dodal, da lahko glede leta 2007 "mirno spi." V kolikor Slovenija ne bi sprejela zavez za vlaganja v železniško omrežje v tem letu, bi primanjkljaj znašal 1,1 odstotka BDP, srednjeročni cilj javnofinančnega primanjkljaja v višini enega odstotka BDP pa bi Slovenija dosegla leta 2009.