Apec za liberalizacijo trgovine

Šestdnevni vrh skupine za azijsko-tihomorsko gospodarsko sodelovanje (Apec), ki združuje 21 držav regije, med njimi tudi ZDA in Kitajsko, se je končal s pozivom šefov držav in vlad k čim hitrejšemu zaključku pogajanj o liberalizaciji svetovne trgovine. Ta so sicer zastala julija lani, ko je postalo jasno, da ne ZDA ne Evropska unija nista pripravljeni na znižanje subvencij in carinskih ovir na svojih kmetijskih trgih.

Članice Apeca so po besedah gostitelja srečanja, avstralskega premiera Johna Howarda, v izjavi o pogajanjih, ki od leta 2001 potekajo v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO), izpostavile, da morajo države obnoviti svoje napore, da bi dosegle rezultate na dveh najpomembnejših področjih, kmetijstvu in industrijskih izdelkih. Srečanja Apeca se je udeležil tudi direktor WTO Pascal Lamy.

Kot je še dejal Howard, so se članice Apeca strinjale tudi o nadaljnjem zniževanju izpustov toplogrednih plinov. Voditelji Apeca so že v soboto podpisali sporazum o podnebnih spremembah, ki poziva k zmanjševanju toplogrednih plinov. Dogovor vsebuje ambiciozne cilje, a nikakršnih zavez. Naravovarstveniki so zato deklaracijo o tem že označili kot nezadostno, saj ne navaja zavezujočih ukrepov in ciljev.

Dogovor, ki se med drugim zavzema za zmanjšanjem porabe energije za 25 odstotkov do leta 2030, je rezultat žgočih razprav med bogatimi državami in državami v razvoju glede smernic za boj proti podnebnim spremembam po izteku Kjotskega protokola.

Podpisnice, med njimi tudi Kitajska, Japonska, Rusija in ZDA, se v sporazumu strinjajo glede nujnosti dolgoročnega prizadevanja za zniževanje emisij. Strinjajo se tudi, da "morajo vsi narodi, ne glede na stopnjo razvitosti v skladu s svojimi zmožnostmi in okoliščinami znižati izpuste toplogrednih plinov". S tem so podpisnice pritrdile državam v razvoju, ki poudarjajo, da je treba vse omejitve ključnih industrij uravnotežiti s potrebo po zagotovitvi gospodarske rasti, s katero se viša življenjski standard, za milijone ljudi pa predstavlja beg iz revščine.

Razprave so na srečanju tekle tudi o tem, kdaj končati moratorij na članstvo novih držav v Apecu. Znano je namreč, da si, med drugimi, za članstvo v regionalni združbi prizadevajo Indija, Kolumbija in Ekvador. Canberra je pri teh prizadevanjih podprla predvsem Indijo, vendar vse kaže, da se bo lahko ta o članstvu pričela pogovarjati šele leta 2010. "Strinjali smo se, da bomo vprašanje članstva ponovno načeli leta 2010," je namreč ob zaključku vrha Apec dejal Howard.

Vzrokov za takšno odločitev Howard sicer ni navedel, opazovalci pa menijo, da želi Apec pred vstopom novih članic najprej okrepiti svojo institucionalno ureditev. V diplomatskih krogih sicer tudi opozarjajo, da bi članstvo Indije ravnotežje moči v organizaciji preveč nagnilo na stran Azije.